Bratislava je glavno mesto Slovaške in z več kot pol milijona prebivalci tudi največje mesto v državi. Uradno se imenuje Bratislava šele od leta 1919, pred tem so Slovaki zanjo uporabljali iz nemščine izvirajoče ime Prešporok. Leži ob levem bregu Donave, tik ob meji z Avstrijo in v bližini Madžarske. Mestno vzdušje precej spominja na našo Ljubljano.
Za današnje razumevanje mesta je pomembno poznati zgodovino
Prva naselbina na območju današnje Bratislave je obstajala že v neolitiku. Med leti 400 in 50 pr. n. št. so območje naseljevali Kelti. Leta 125 pr. n. št. so postavili pomembno utrjeno postojanko. Med 1. in 5. stoletjem je čez današnje središče mesta tekla meja Rimskega imperija, ob kateri je stalo več rimskih in germanskih naselbin. V 6. stoletju so območje poselili Slovani, ki so do 8. stoletja živeli z Avari. V 7. stoletju je postalo del Samove plemenske zveze, konec 8. in v prvi polovici 9. stoletja pa kneževine Nitra. Leta 833 se je priključilo Velikomoravski, leta 907 pa postalo del Madžarske. S krajšimi prekinitvami je tako ostalo vse do leta 1918. Med letoma 1536 in 1784, v času turške zasedbe Budima, je bila prestolnica Kraljevine Madžarske. Tu se je sestajal madžarski parlament, v katedrali sv. Martina pa so kronali madžarske kralje.
V 18. stoletju se je začelo slovaško narodno gibanje. Po bitki pri Austerlitzu leta 1805 so v Bratislavi podpisali mirovni sporazum med Avstrijo in Francijo, štiri leta pozneje so jo Napoleonove čete opustošile. Po razpadu Avstro-Ogrske, ko je v mestu živelo kar 70 % prebivalcev nemške in madžarske narodnosti, so mestne oblasti mesto razglasile za svobodno. Leta 1919 je Bratislava postala del Češkoslovaške in dobila današnje ime. Od 1. januarja 1993 je glavno mesto neodvisne Slovaške.
Prijetno in lepo ohranjeno staro mesto jedro
Bratislava je ravno prav velika za malo bolj naporen in hiter enodnevni ali bolj sproščen dvodnevni izlet. Večina znamenitosti se nahaja v starem delu mesta, na severnem bregu Donave, ki ga lahko brez posebnega hitenja prehodite v nekaj urah. Posebnost mesta je gotska katedrala sv. Martina iz 14. oziroma 15. stoletja, v kateri so med leti 1563 in 1830 okronali kar devet avstro-ogrskih kraljev in osem kraljic. Njeno notranjost krasi baročna skulptura sv. Martina. Zvonik je visok kar 85 m. Na vrhu ima krono, ki predstavlja simbol kronanja cerkve in je pozlačena. V času poplav Donave je bila njena notranjost precej uničena.
Trdnjava sv. Mihaela z razglednim stolpom izvira iz 14. stoletja. Opazovalni stolp je nekoč predstavljal vhod v stari del mesta s severne strani in je imel velik pomen za obrambo mesta. Ime je dobil po patronu nekdanje istoimenske cerkve, ki je stala nasproti vrat. Cerkev je bila po bitki pri Mohaču leta 1526 porušena, njeni ostanki pa so se uporabili za gradnjo trdnjave in vrat sv. Mihaela. Obnovljena je bil v 18. stoletju v baročnem slogu.
V mestu se nahaja prva univerza na Madžarskem, t. i. Academia Istropolitana. Bila je ena prvih univerz v Srednji Evropi, s kar štirimi oddelki (fakulteto za umetnost, teološko, pravno in medicinsko fakulteto). Zgraditi jo je dal leta 1465 madžarski kralj Matija Korvin.
Sprehodite se do slovaškega bisera rokokoja, Mirbach palače, ki je bila zgrajena za Michaela Speacha med 1768 in 1770. Zadnji lastnik palače je bil Emil Mirbach, po katerem palača še danes nosi ime. Leta 1963 je bila palača uvrščena na seznam slovaške kulturne dediščine. Od leta 1975 je v njej mestna galerija z občasnimi razstavami. Druga, prav tako zanimiva pa je Grassalkovičova palača. Baročna zgradba iz 18. stoletja je poimenovana po tesnem sodelavcu cesarice Marije Terezije, od leta 1996 je rezidenca slovaškega predsednika. Mesto krasijo številni razpostavljeni simpatični kipi, kot npr. Lepi Naci, Napoleonov vojak, Paparaco in Čumil, ki vabijo k fotografiranju. Posebno doživetje je vožnja po mestu s starinskim avtobusom, ki stoji ob vseh večjih zanimivostih. Donavo prečka več mostov, najbolj znana sta novi in stari. Arhitekturno je seveda bolj zanimiv slednji. Južno od Donave se raztezajo velika blokovska naselja in nakupovalni centri.
Po židovski ulici do gradu
Na nekdaj močno judovsko skupnost v mestu danes spominja Židovska ulica. Židje so tu živeli že v romanskem obdobju. Na začetku ulice se nahaja t. i. Hiša dobrega Shepherda, v kateri si lahko ogledamo manjši muzej ur. V isti ulici je še muzej židovske kulture, ki prikazuje židovski vsakdan, pomembne Žide iz slovaške zgodovine, en del pa prikazuje tragični holokavst.
Tlakovana pot vodi do griča nad mestom, na katerem se nahaja grad z današnjo baročno podobo. V času Marije Terezije je bil sedež kraljevega guvernerja, nato galerija in duhovniška šola, na koncu pa vojašnica. Leta 1811 je bil porušen, obnovili pa so ga v 50. letih 20. stoletja. Prvič se omenja že leta 907. V času Velike Morave je služil kot mejna trdnjava, ki je branila ogrsko vlado. Ko se je ogrska prestolnica preselila v Budimpešto, je izgubil svojo veljavo in postal nekaj časa vojaška postojanka. V njem se nahaja Slovaški nacionalni muzej z arheološko in zgodovinsko razstavo. Zanimivost gradu je podzemni vodnjak, ki sega vse do dna Donave. Od tukaj je nekoč grajska gospoda dobivala vodo. Ob vhodu v vodnjak so vidne ječe in prostori zapornikov. Z gradu se ponuja lep razgled na celo mesto in okolico.
Grad Devin
V okolici mesta se nahaja na sotočju Donave in Morave zanimiv grad Devin. Znan je po izjemno lepem razgledu. Nekdanjo trdnjavo je uporabljal Rastislav Devina kot opazovalni stolp, omenja pa se že v 9. stoletju. Po padcu Velike Morave je grad postal pomembna obmejna ogrska trdnjava. Leta 1809 ga je zrušila Napoleonova vojska. Do gradu spoznate drugo podobo Slovaške, kakšno je življenje na slovaškem podeželju.
Številna doživetja
Bratislava je mesto zelo bogatega dogajanja. Poleti se izplača izlet kombinirati z ogledom Poletnega kulturnega in grajskega festivala, Festivala kronanja, jeseni pa Bratislavskega glasbenega festivala, Bratislavskih dni jazza, pozimi z obiskom božičnega sejma ali pa seveda silvestrovanja itd.
V mestu so upravičeno našli zavetje in navdih številni umetniki, glasbeniki, literati, kot so Beethoven, Mozart, Liszt, Rubinstein, Bartok, Brahms, Warchal, Dvorsky in številni drugi. V okviru prireditev Kulturno poletje gostuje Bratislavski glasbeni festival, odvijajo se dnevi jazza, bienale ilustratorjev otroških knjig skupaj s predstavami Slovaškega narodnega gledališča in Slovaške filharmonije.
Mesto ima poleg tega še veliko muzejev, galerij, koncertnih dvoran, skratka za vsakega se nekaj najde.
Golaž, knedlički in Zlati bažant
Slovaška nacionalna kuhinja po svetu ni najbolj prepoznavna in poznana, saj je nekakšna mešanica vplivov madžarske, francoske, avstrijske in češke kulinarike. Je vse prej kot zdrava hrana. Njena osnova so namreč svinjina, veliko maščob in ogljikovih hidratov. Zelo razširjene so raznovrstne juhe, golaž in »knedlički«. Zelo raznovrstna je ponudba slaščic, katerim so osnova skuta, sadje in med. In seveda dežela piva, v tem primeru najbolj znanega Zlatega bažanta.
