Mexico City
Že sam pogled iz letala na to velikansko mesto je zastrašujoč. Bila sva pripravljena na veliko mesto, toda to, to je pa VELIKO. Po različnih podatkih tam biva okrog 24 milijonov ljudi, domačini pravijo, da jih je nekje 28 milijonov. Štiri milijone gor ali dol, kaj pa je to takega, samo dve Sloveniji. Mesto leži na 2277 metrih nadmorske višine, čeprav tega občutka tam popotnik nima. Pravijo, da je mesto tako onesnaženo, kot da bi pri nas pokadil škatlico cigaret na dan. Pa to naj ne bo razlog, da ne bi obiskali tako čudovite dežele.
Ponavadi zbežim iz velikih mest kar se da hitro, a tokrat je bilo drugače. Mexico City ponuja toliko zanimivosti, da je teden dni bilo še premalo. Znamenitosti, ki najbolj izstopajo: metropolitanska katedrala, spomenik revolucije, antropološki muzeji, Zocalo … Na trgu Garibaldi mariačiji takoj poskrbijo, da vas pravo mehiško vzdušje posrka vase. Glasba in ples – nekaj, zaradi česar se že na prvi pogled zaljubiš v Mehiko. Nekaj, brez česar Mehičani ne znajo, ne morejo in nočejo živeti. Nedaleč stran od centra mesta leži eno izmed najbolj fascinantnih antičnih mest, Teotihuacan. Središče pomembne predazteške kulture, zasnovano z veličastnimi piramidastimi stavbami vzdolž dva kilometra dolge ulice Calle de los Muertos, kjer so nekdaj možje postajali bogovi. Tam stoji tudi tretja največja piramida na svetu, piramida Sonca. Xochimilico, plavajoči vrtovi, so prav tako vredni obiska; spominjajo na Benetke, vendar se voziš z okrašeno ladjico po jezeru, z mariačiji, ki igrajo na svoje kitare in prepevajo mehiške pesmi, pa je izkušnja veliko bolj zabavna. To je kraj, kamor gredo mehiške družine ob koncu tedna na izlete, piknike in razna slavja. Nedelja je dan, ko premožnejši Mehičani gredo na bikoborbe. Tudi midva sva si jih ogledala. Čeprav nisem preveč navdušen nad krvoločnostjo poteka igre, pa človeka vsekakor prevzame največja arena na svetu, ki sprejme kar 46 tisoč ljudi. Tradicija ima nedvomno svoj čar, nepozabno vzdušje, ko vsa množica ljudi kriči OLEEEE, vsakič ko se bik zakadi v rdečo zaveso.
Taxco, staro rudarsko mesto v hribovju, slikovito, z ozkimi ulicami in stavbami iz 18. stoletja. Danes mu pravijo kar mesto srebra, je eno najbolj prijetnih krajev v tej deželi. Za Acapulco je slišal že vsak – turistično središče, kjer imajo svoje vile tudi Michael Jackson, Sylvester Stallone, Julio Iglesias ter razni nogometaši in predsedniki. Vile si lahko ogleda vsakdo, z ladjice seveda, ki dvakrat na dan popelje turiste na izlet. Posebna atrakcija v tem kraju so tudi “cliff diverji”, ki skačejo s pečin višine 25 do 40 metrov v ozko brazdo razburkanega morja. Acapulco je eno od prvih turističnih središč v Mehiki, zato mu pravijo kar dedek mehiških obalnih središč. Kljub starosti je mesto neverjetno živahno, tam ne manjka diskotek, klubov, barov, raznih lokalčkov in žura … Peurto Escondido, obalna vasica s plažo Zipolite, je raj za surfarje in žurerje, medtem ko Mazunte, vasica v bližini, ponuja ravno nasprotno. Počitek, romantiko in spokojnost. Kolibice ob peščenih plažah, kjer lahko bivaš, spominjajo na raj. Na svetu živi osem morskih vrst želv in sedem izmed njih lahko srečamo prav v teh krajih. Naju je domačin peljal na izlet z ladjico, kjer sva plavala med delfini in veliko želvo, kar na odprtem Pacifiku. Oaxaca je arhitekturno in umetniško mesto. Lepo ohranjeno mestno jedro s stavbami iz španskega kolonialnega obdobja. Mesto je zelo živahno, polno študentov, saj se tam nahaja več šol in fakultet.
Pokrajina Chiapas je predel Mehike, kjer prebiva največ Indijancev. V tej pokrajini leži visokogorsko mestece San Cristobal de las Casas. Zelo pestro kolonialno mestece, obkroženo s pristnimi indijanskimi vasicami, ki jih mora popotnik obvezno obiskati. V tem mestecu živi starejša Indijanka po imenu Mercedes, ki je znana prav po vsem svetu. Brez vsakršne turistične agencije in oglaševanja, popotniki zvedo zanjo le preko ustnega sporočila. S pisanim dežnikom se vsak dan sprehaja po Zocalu (trgu) mesteca do 9. ure zjutraj, kjer zbira skupine ljudi, željnih novih spoznanj o Indijancih. Kasneje te odpelje v indijanske vasice in te poučuje in seznanja z indijansko kulturo, običaji in navadami. Najprej obiščete indijansko vasico Chamulo, kjer Mercedes razlaga o njihovem življenju. Pripoveduje zgodbe, razlaga zgodovino ljudi, način življenja in razmišljanja. Popelje te v cerkev, napolnjeno z močnim mističnim vzdušjem, kjer se po zraku širi opojno kadilo, na tleh čepijo Indijanci, ki so zaposleni z vsakodnevnimi rituali in daritvami.
Mehika je polna starih antičnih mest in različnih izkopanin, ki pričajo o njeni zanimivi in razgibani zgodovini. Stopničaste piramide, ki so ponavadi del večjih mest, zgrajenih iz kamna, so posvečene bogovom, ki so jih častile prejšnje civilizacije. Nekatera najveličastnejša poleg Teotihuacana so Palenque, ki se nahajajo na obrobju pragozda; Uxmal in Chichen Itza, ki je najznamenitejše in najbolje ohranjeno majevsko mesto yucatanskega polotoka. Tamkajšnja piramida, ki ponazarja majevski koledar v kameni obliki, je najbolj obiskana dvakrat v letu, spomladi in jeseni, ko se prikaže presunljiv svetlobni efekt igre sonca in senc, ki daje vtis, kot da se z vrha piramide navzdol spušča kača. Kača Quetzalcoatl, bog plodnosti in življenja, eno najvišjih majevskih božanstev.
Sledil je premik na karibsko stran. Najprej sva obiskala Cancun, največje turistično središče v Mehiki. Sprva sem mislil, da je Acapulco mondeno mesto, a sem si po obisku Cancuna premislil. Kilometrske dolge peščene plaže, turkizno morje, palme, hoteli, ki so povezani z nakupovalnimi središči … Res so cene v tem kraju navite in ne ustrezajo študentskemu žepu, vendar se je vredno tam ustaviti za nekaj dni. Dva otoka, ki se nahajata v neposredni bližini, sta Cozumel, ki je največji mehiški otok, in otok Isla Mujeres (otok žensk). Zakaj takšno ime? Tudi mene je zanimalo. Pravijo, da so bogataši tam skrivali svoje ljubice. Na otokih lahko izkusite prvovrstno snorklanje in potapljanje. Bil je ravno božični čas, ko sva bila na otoku Isla Mujeres, zato sva si tam privoščila božično večerjo. Purana je zamenjala ribja plošča, z mizo na peščeni plaži, ki je bila le meter stran od morja.
Zadnji kraj, ki sva ga obiskala, preden sva nadaljevala najino pot v sosednjo državo, je bil Tulum, kjer kot gobe po dežju rastejo iz lesa narejene kabanje za prenočevanje in restavracije s hrano in pijačo. Popotniki ta kraj najraje obiščejo zaradi odmaknjenosti in čudovitih majevskih ruševin Tulum, s katerih imaš čudovit razgled na morje in plaže. Ob večerih se na plaži zbere množica popotnikov, ki se pomeša z domačini; ob ognju in zvokih bobnov, na katere igra 10 Mehičanov, plešejo vse do jutra.
Prav Tulum se lahko kosa z rajem. Tam se je čez dan najlepše zavleči v visečo mrežo (za kaj drugega je itak prevroče) in misliti na nič. In prav to je v današnjih časih neprecenljiva vrednota, saj je pri našem hitrem tempu življenja kaj takega že skoraj nemogoče.
INFO
Uradno ime: (Estados Unidos Mexicanos) ZDRUŽENE MEHIŠKE DRŽAVE
državna ureditev: PREDSEDNIŠKA ZVEZNA REPUBLIKA
površina: 1.958.201. KM?
št. prebivalstva: 101.000.000
glavno mesto: CIUDAD DE MEXICO
uradni jezik: ŠPANSKI
denarna enota: MEHIŠKI PESO
Prenočišča: V Mehiki boste kot prenočišče dobili ponujeno vse mogoče: prevladujejo hostli in hoteli, najamete lahko šotore in kabanje, lahko pa tudi samo visečo mrežo. Cena spodobnega prenočišča vas bo stala med 10 in 25 dolarji za sobo.
Hrana: Mehiška hrana je zelo raznolika. Najcenejšo hrano boste našli kar na uličnih stojnicah, kjer prevladujejo tortilje, v katerih najdete zavito vse mogoče. Hrana je večinoma veliko bolj pikantna. Za desayuno, zajtrk, dobite kavo ali čaj in sladki rogljiček, jajčka, pomarančni sok, toast z maslom in marmelado; cena 2$. Za comido, kosilo, boste največkrat postreženi z rižem, fižolom, in mesom, v obalnih mestih z ribo in sadnim sokom; cena 3-5$. Za ceno, večerjo, je ponavadi ponujeno enako kot za kosilo, le da je manjša porcija. Pa ne pozabite na njihovo tradicionalno žganje – tequilo. Postreže se z limeto in soljo, lahko pa tudi s pomarančo in cimetom. Saj to verjetno že veste, kajne?
Prevozi: Dobro organiziran javni prevoz. Poslužujte se avtobusov prvega razreda; so nekoliko dražji, a veliko bolj udobni, predvsem pa varnejši.
Varnost: Mehika ima velik problem s kriminalom. Pravilo v teh državah je, da se nikoli ne upiraj, daj zločincu, kar zahteva. Banditi občasno ustavljajo avtobuse na stranskih cestah in jih ropajo. Veliki problem so taksiji v glavnem mestu (zeleni VW hrošči) – možnost, da vas oropajo v taksiju, je zelo velika, zato se treba posluževati podzemne železnice in mestnih avtobusov, kjer pa občasno prežijo manjši žeparji. Naivnost in zaupanje v večjih mestih postavite na stran, z malo pozornosti in treznega razmišljanja se da izogniti vsem nevšečnostim.
Viza: Ni potrebna.
Darin Geržina
