Varadero je najbolj poznano turistično naselje na Kubi, ki leži na dolgem, ozkem polotoku. Večina hotelov je na atlantski strani, kjer se razprostira 20 km dolga plaža iz povsem bele mivke. V Varadero leti veliko čarterjev iz Evrope, povratno letalsko karto v zadnjem trenutku je mogoče kupiti že za 85 tisočakov. Zato je Varadero pogosto prvo mesto, ki ga obiščejo popotniki na Kubi, tudi tisti, ki želijo videti pravo Kubo. Te se v Varaderu ne more videti in doživeti. Tudi midva z bratrancem sva začela najino potovanje v Varaderi.
Deželo sva prečesala po dolgem in počez, najprej spodnje province: Guantanamo, Baracoa, Santiago, Holguin; tam sva obiskala gospoda Marjana, prijatelja, ki danes živi na Kubi. Tako se je potrudil, da sva ostala pri njem kar pet dni, razkazal nama je celotno okolico, jedla sva pri njegovi kubanski družinici, peljal naju je tudi na najboljšega jastoga na svetu. Pot sva počasi nadaljevala nazaj proti Havani, sledil je še premik na drugo stran otoka, Vi?ales, ogled nasadov tobaka in idilične kraške pokrajine. Vi?ales je kraj naravnih lepot, mogočnega hribovja in rodovitnih ravnin, na katerih pridelujejo sladkorni trs in tobak, iz katerega izdelujejo priznane kubanske cigare. Vmes skok do Trinidada – idiličnega kolonialnega mesta, včasih središča piratov in pridelovalcev sladkornega trsa, in v Cienfuegos, kjer se je odvijal festival. Za konec sva obiskala še njihove dolge, biserno bele plaže, obdane s kristalno čistim morjem. Z javnimi prevozi in avtoštopom prideš na vsak konec dežele in kar hitro postane potovanje po otoku prava pustolovščina.
Kuba ni najprimernejša destinacija za občudovanje pokrajine, čeprav človeku okolica Baracoe in Vi?alesa jemlje dih. Najlepši plaži, ki sva jih videla, sta skrajno vzhodno ležeča plaža Guardalavaca ter Maria la Gorda, kjer je morje izredno čisto, voda pa povsem turkizno modre barve. Na tej plaži je snorklanje prvovrstno.
Kuba je zelo varna država, za kar skrbi Castrov režim. Lepe kolonialne stavbe, stari ameriški avtomobili, lepe avenije, topli, veseli ljudje, strast in ritem salse na vsakem koraku, cigare, rum, revolucija. Tu se čas dejansko ustavi. Pozabiš na vse skrbi, ker jih tu preprosto ni.
Stara Havana je arhitekturno zelo zanimiva – resda je ponekod razpadajoča, vendar se tam skriva kup posebnosti. Staro mestno jedro Havane je bogato s palačami, skrivnostnimi uličicami in privlačnimi lokali, iz katerih zvenijo kubanski ritmi. Unesco je Havano vključil med izbrance, na listo mest, ki sodijo v svetovno kulturno dediščino. Raziskovanje največjih znamenitosti Havane je pravi užitek: Plaza de la revolution, Hemingwayev muzej, stari del mesta, tovarne cigar na obrobju, spoznavanje nočnega utripa. Salsa se pleše že za zajtrk, brez sramu, brez zadržanosti, ples ima v krvi prav vsak. Žive glasbe v lokalih je neverjetno veliko – skoraj ni restavracije ali bara v centru, kjer ne igrajo izvrstni kubanski glasbeniki. Zanimivi so ljudje in življenje samo. Zvečer na Maleconu (promenadi ob morju) množica ljudi poseda po zidu, nekateri igrajo kitare, bobne. Ko se ustaviš pri kakšni skupinici, se spontano začne pogovor. Vsi študirajo, ko pa jih čez deset minut vprašaš, kaj študirajo, se ne spomnijo več. Da jih razumeš, se je potrebno spustiti na njihov nivo in gledati z njihovi očmi, le tako lahko Kubo resnično doživiš.
Dogajanja na Kubi ne manjka. Diskotek je veliko, matineje v barih in klubih so prav tako vredne obiska. Ponavadi se začnejo okrog štirih popoldan in trajajo do osmih. V Havani priporočam Casa de la musica Miramar, diskoteko Mileocho ter Chevere (kjer je za 10 ameriških dolarjev odprt bar), pa še Diablo Tun Tun ter la Chorrera. Poleg tega so žuri dan in noč tudi na ulicah.
Na lastne oči sva se prepričala o pregovorni lepoti Kubank. Videla sva nekaj tako lepih deklet, da se jim lahko priklonita sami Beyonce Halle Berry. Dokaj hitro tudi spoznaš, kaj pomeni embargo z Ameriko – o napisih najprepoznavnejših blagovnih znamk, kot so Coca Cola, Pepsi, Nesttle, ni ne duha ne sluha.
Kuba je vse in hkrati nič. Samo dve možnosti sta, lahko te zasvoji, zelo hitro pa si lahko tudi razočaran in se tja nikoli ne boš več hotel vrniti. Res je zakomplicirana država, pa vendarle, ko se ti pa enkrat uspe prebiti na njihov nivo, postane Kuba neverjetna. Nama je uspelo in deželo sva vzljubila. Osnove španščine so prej nujne kot dobrodošle, le tako se lahko ljudem približaš. Drugače boste na Kubi po nepotrebnem plačevali preveč denarja.
Je dežela nasprotij, na eni strani revščina, beda in prosjačenje, na drugi strani lahkotno, brezskrbno, čeprav osiromašeno življenje, ki si ga ljudje popestrijo s plesom in glasbo. Tisti, ki se pomanjkanja ne zavedajo, živijo srečno in popolno življenje, vsi ostali živijo v ujetništvu. Kube si ne moreš predstavljati, dokler je ne doživiš. Preteklost, ujeta v en sam trenutek, in poskus, da bi se pomaknili naprej. So mlade punce, ki si iščejo boljše življenje v objemu turistov, je dežela, ki ima brezplačno zdravstvo, zdravil pa ni in ni.
Internet za osebno uporabo na Kubi ne obstaja, na voljo je le za turiste. Premorejo dva časopisa z največ osmimi stranmi in tri televizijske programe. Na prvem so risanke, drug program je izobraževalne narave, na tretjem pa 24 ur na dan predvajajo govore njihovega odrešenika, voditelja komandanta Fidela Castra. Vse svetovne glasbene uspešnice se pojejo v španščini, angleščine ni – z izjemo besedic I love you, ki jih tu in tam slišiš na ulici. Kuba je polna vedno nasmejanih, neobremenjenih in sproščenih ljudi, ki so skoraj brez vsega, pa so ti nekateri kljub temu pripravljeni dati še tisto malo, kar imajo. Jo vzljubiš ali zasovražiš – vmesne poti ni.
Za Kubo potrebuješ čas, ker ti lahko da veliko. Ko si enkrat tu, ti ljudi pomaga razumeti sposobnost, da dojameš in sprejmeš njihovo življenje takšno, kot je. In ko se vrneš domov spremenjen, začneš ceniti tisto, kar si pustil za sabo. Čar Kube so prav malenkosti, ki jih ne pozabiš zlahka. Presodite sami! Predvsem pa pazite, da ne pustite srca tam doli, kar se vam lahko zelo hitro zgodi.
INFO
Uradno ime: REPUBLIKA KUBA
Državna ureditev: SOCIALISTIČNA REPUBLIKA
Površina: 110.861 KM?
Št. prebivalstva: 11.830.000
Glavno mesto: HAVANA
Uradni jezik: ŠPANSKI
Denarna enota: KUBANSKI PESO
Prenočišča: Prenočevati je treba v casas particular. Označene so z zeleno črko a, nalepljeno na hišah. Cena prenočišč: od 6 do 25 dolarjev za sobo, odvisno od kraja, kjer bivate, predvsem pa od pogajalskih sposobnosti.
Hrana:Tipična hrana: fižol, riž, krompir, svinjsko meso; govedina je prepovedana, dovoljena je le za bolnice in hotele. V obalnih mestih prevladujejo ribe, presenetijo pa vas lahko tudi z zelo okusnim jastogom. Sendviči in pizze na ulicah so za lokalno valuto skoraj zastonj – 30 do 50 tolarjev za kos, cene za kosilo in večerjo v casas particular pa se gibljejo od 4 do 10 dolarjev.
Prevozi: dobro organiziran javni prevoz. Za relacijo Havana – Santiago de Cuba je potrebno za avtobusno karto odšteti 52 dolarjev. Vlak je občutno cenejši, vendar manj pogost. Edina država na svetu, kjer je avtoštop zakonsko urejen.
Varnost: zelo varna država, za kar skrbi Castrov režim. Država brez drog, orožja in kriminala. Povsod po mestih je veliko policije, turisti in popotniki so zelo zaščiteni.
Viza: ni potrebna. Potrebna je turistična kartica, ki jo je možno kupiti na letališču. Stane 20 dolarjev.
