Iz Šanghaja sva z nizkocenovcem letela v Hongkong. Ko se z letališča z modernim avtobusom pripelješ v center, ti kot „shot“ adrenalina mesto pospeši srčni utrip.
Iz Šanghaja sva z nizkocenovcem letela v Hongkong
Ko se z letališča z modernim avtobusom pripelješ v center, ti kot „shot“ adrenalina mesto pospeši srčni utrip. Hongkong se je razvil iz male ribiške vasice v eno največjih svetovnih centrov finančne in trgovinske moči. Leži na jugovzhodnem delu Kitajske in obsega 1.092 kvadratnih kilometrov, kjer živi 7 milijonov ljudi. Trgovsko pristanišče iz 19. stoletja je postalo eno največjih finančnih središč na svetu. Hongkong, ki je bil od leta 1841 britanska kolonija, je leta 1997 ponovno pripadel Ljudski republiki Kitajski. Kitajska vlada je odgovorna le za zunanje zadeve in obrambo, medtem ko ima mesto svoj pravni sistem, denar, policijo, carino, svobodno trgovino, emigracijsko politiko in še mnogo drugih vrednot svobodnega sveta. Ko potuješ s Kitajske v Hongkong, zamenjaš valuto (juane zamenjajo hongkonški dolarji), cene se povečajo kar za nekajkrat in standard je bistveno višji. Hongkong velja za eno najbolj odprtih in poslovno prijaznih območij, ki temelji na kapitalističnem ekonomskem modelu, prostem trgu in nizki davčni stopnji. Tako imenovani „Basic Law“ jim zagotavlja, da se Kitajska do leta 2047 ne bo vmešavala v uspešen ekonomski model. Je pa vsekakor zanimivo, da je Peking v Hongkongu držal obljubo, ki jo je prebivalcem dal pred desetimi leti: britanska zapuščina svobodnih medijev in človekove pravice ter britansko orientiran pravni sistem sta ostala tako rekoč nedotaknjena.
Hongkong sestavljajo: Hong Kong Island, Kowloon, New Territories in drugi otoki
Takoj ti postane jasno, zakaj stavbe v Hongkongu segajo v nebo, zakaj imajo sto in več nadstropij in zakaj se ti v glavi zvrti, ko prvič pogledaš navzgor. Pa vendarle celotno območje sploh ni poseljeno. Nebotičniški orjaški pohod do neba na prvi pogled res prikaže kraj kot mesto nebotičnikov, vendar ni le to. Če verjamete ali ne, velik del Hongkonga je zelen in hribovit, saj kar 65 % površine predstavljajo zeleni griči, gore in pobočja.
Vedela sva, da je v glavnem predelu mesta težje dobiti prenočišče, zato sva preko bookinga že rezervirala sobo vnaprej. Sobe so grozno majhne in še te, ta poceni, so drage. Spala sva na Causaway Bayu, v stolpnici z okoli 16 nadstropji. Sistem teh stolpnic je tak, da je vsako nadstropje v lasti koga drugega. 6. nadstropje je hotel, 7. je trgovina, 8. so privatna stanovanja itd. Najin hotel je imel več majhnih sob, in sicer v 6. in 14. nadstropju. V sobi je bila ena nadstropna postelja, poleg nje pa je bilo prostora še ravno za najina velika nahrbtnika. Pred sobo je bila majhna kopalnica, ki sva si jo delila z drugimi. Bilo je čisto in zadovoljivo, seveda, če si navajen skromnosti in ne kompliciraš preveč. Takoj se opazi, kako skrbno razpolagajo s prostorom, sobica je velika 4 m² brez kopalnice in cca 5 m², če imaš svojo kopalnico. Polovica sob je brez okna, saj izkoristijo tudi prostor v stavbi na sredini …
Prav zato je koncentracija prebivalcev tako ogromna. Predel New Kowloon je najgosteje poseljeno območje na svetu, tam živi kar 51 tisoč ljudi na kvadratnem kilometru. Prostora je dejansko malo za takšno množico ljudi, zato je izrabljen zelo premišljeno. Cesta, ki povezuje posamezne dele mesta, je zgrajena pod morjem, nadhodi in pločniki so nad ulicami, ti so posebej premišljeno speljani v nadstropjih in imajo križišča kar v ogromnih nakupovalnih centrih. Po mestu mrgoli rdečih taksijev, dvonadstropni avtobusi poskrbijo za slikovito podobo mesta. Zelo opazna so opozorila, česa ne smeš početi, ne pljuvaj, ne meči smeti, ne …, sicer boš kaznovan. Transport je edina stvar v Hongkongu, ki je zares poceni. Tako metro kot avtobusi, še najcenejši pa so trajekti. Sicer lahko mestu s sedmimi milijoni prebivalcev sistem javnega prevoza, katerega uporablja kar 90 odstotkov domačinov, zavidajo po vsem svetu. Hiter, preprost, poceni in smešno enostaven za uporabo. Nepopisna gneča je izziv, z njim se soočiš v „rush hours“ na podzemni železnici. Stisnjen kot sardela med preostale potnike, lahko le malce gledaš naprej in nazaj, meni se je zdelo zabavno, verjetno pa se ni fajn tako premikati 365 dni v letu.
S starinsko cestno železnico sva se povzpela na hrib, razgledno točko, imenovano Victoria Peak. Neverjeten pogled, očarajo te zeleni hribi predvsem pa nebotičniki pod teboj. Izstopata seveda najvišja:International Commerce Center s 484 metri višine in International finance centre, ki je visok 412 metrov.
Je ena redkih azijskih držav, kjer na tleh ni smeti. Ljudje so sicer navzven malce mrki, vendar prijazni in vedno pripravljeni pomagati. Na vseh javnih površinah (tudi zunanjih) je prepovedano kaditi. Vsepovsod so avtomatski „razkuževalci rok“. Po vsem mestu je na voljo brezplačen wi-fi, tudi na avtobusih. Čeprav je življenje med najdražjimi na svetu, so tu cene nekaterih izdelkov, predvsem visokotehnoloških, med najnižjimi.
Prebivalce Hongkonga redko zebe, saj je povprečna letna temperatura blizu 25 stopinj Celzija
Zaradi smoga pa sonce le redko prebije do mesta in prav smog tudi marsikoga prisili, da si čez usta nadene zaščitno masko.
Mesto se danes širi še samo pod zemljo, kjer poteka tudi velik del javnega prevoza, gradijo se novi podzemni prostori, tudi nakupovalni centri. Stanovanjski objekti in pisarne pa lahko gredo samo še v nebo. Zanimivo, da se eno od najnaprednejših velemest seli v „votline“. Prav tja bodo namreč postavili podatkovne centre. Z napredkom sodobne tehnologije in razmahom svetovnega spleta so potrebe po hranjenju podatkov vse večje. Podatkovni centri so iz posamičnih sob prerasli v prave „proizvodne obrate“, kjer se na več tisoč kvadratnih metrih razprostira nešteto strežnikov, ki za svoje delovanje požirajo velike količine električne energije, ki so primerljive z večjimi mesti. Ker so Norvežani in Američani s selitvijo teh centrov v zapuščene rudnike že dosegli znatna znižanja stroškov, bodo zdaj po tem vzorcu strežnike v globino preselili tudi v Hongkongu. 15 metrov pod zemljo je temperatura skozi vse leto stalnih 10 do 15 ° C. Z nizko temperaturo se znatno znižajo tudi stroški hlajenja računalniške opreme, obenem zgradbe ne zasedajo dragocenega prostora v urbanem okolju, podzemni objekti pa so tudi veliko varnejši.
Tudi če niste ljubitelj velemest, vam ne bo žal, če boste kdaj imeli možnost preživeti nekaj dni v mestu, kjer je domoval največji kitajski filmski zvezdnik, Bruce Lee. Mesto oddaja vibracije polne energije. Meni je bilo mesto všeč predvsem zaradi kaosa in njegovega futurističnega izgleda.
Iz Hongkonga sva nadaljevala najino pot naprej. Z ladjo sva se podala v Macao, o tem pa več drugič.
Darin Geržina
