Kako se je vse skupaj začelo, si lahko prebereš v 1. delu.
Na voljo smo imeli zgolj tri cele dni skupaj, večji del naše skupinice pa je bil v Barceloni prvič. Zaradi tega smo sestavili seznam stvari, ki si jih moramo nujno ogledati.
Prvi dan
Za začetek smo se v soboto dopoldne udeležili vodenega ogleda (Free Walking Tour) z Donkey Tours. Videli smo dober del Gotske četrti, vključno z znamenito barcelonsko katedralo. Ogled se je začel ob enih in končal v času španskega kosila (ob pol treh). Ni treba posebej poudarjati, da smo bili dobesedno skuhani.
Za kosilo smo si v tipični restavraciji Bar Celta Pulperia privoščili tapas: jedli smo patatas bravas (ocvrt krompirček s pikantno salso bravo in česnovo omako alioli) ter pan con tomate (popečen kruh s paradižnikom). Nato smo si od zunaj ogledali dve Gaudijevi stavbi (Casa Mila in Casa Batllo). V parku Guell smo obiskali znamenito razgledno točko, prekrito z Gaudijevimi mozaiki in umetninami. Karte si je priporočljivo kupiti vnaprej preko spletne strani parka, vključujejo pa tudi avtobusni prevoz.
Zvečer smo se družili kar v apartmaju: kartali smo, jedli neumnosti in klepetali, tako kot v dobrih starih časih. Edina razlika je bila to, da je tokrat namesto ciderja teklo tinto de verano (rdeče vino z gazirano sladko pijačo, nekakšen bambus).
Drugi dan
Naslednji dan smo si ogledali Gaudijevo Sagrado Familio (spet le od zunaj), nato pa smo se napotili proti trgu Cataluña. Že na poti se je ulilo kot iz škafa, zaradi česar smo se zatekli v prvo kavarno, nato pa nekaj časa tavali po trgovinah na ulici Porta de l’Angel. Postalo je tako mraz, da sem si kupila pulover.
Ko so se oblaki končno razkadili, smo se sprehodili po slavni La Rambli ter zavili na pokrito tržnico La Boqueria. Bili smo sicer lačni, a se nam je vse zdelo predrago. Končali smo v Flax&Kale, zelo moderni brunch restavraciji. Porcije so glede na ceno majhne, toda prostor je čudovit in hrana odlična.
Naša zadnja postaja tistega dne je bil park Ciudadela, kjer smo si ogledali Gaudijevo fontano Cascada. Zdi se, da Barcelone brez Gaudija sploh ne bi bilo. Nato smo se skozi Slavolok zmage napotili proti metro postaji. Ko smo hodili domov, sem zavila v Lidl po lubenico. Šele, ko sem tistih šest kilogramov deset minut nosila po hribu navzgor, sem se zavedala, da se mesto pravzaprav zanimivo vzpenja. Na vrhu ni center, temveč obrobje mesta.
Doma smo se po večni tekmi, kdo gre prvi pod tuš, oblekli, vase zlili nekaj sangrie iz trgovine ter se odpravili v slavni Espit Chupitos. Gre za bar, kjer se da dobiti vse možne shote na tem svetu, od gorečih, do prekritih s smetano. Tudi imena so zelo zabavna. Sicer smo se sprehajali od bara do bara ter zaradi visokih vstopnin nismo šli v nobeno diskoteko.
Tretji dan
Naslednji dan smo se zbudili ravno prav pozno, da smo imeli dober izgovor za brunch. Šli smo v Brunch&Cake, ki je pri najbolj obljudeni barcelonski plaži La Barceloneta. Hrana je odlična, porcije velike, cene pa tudi niso tako grozne. Nato smo nekaj prijetnih uric preživeli na plaži. Vsi ožgani smo po tem še nekaj časa tavali po Gotski četrti, ki je eden najlepših, če ne najlepši del Barcelone. Na hitro smo si ogledali še trg Real.
Medtem ko so najine prijateljice počivale, sva s fantom tekla do razgledne točke Turó de la Rovira. To je vključevalo tek na sam vrh hriba. Skoraj sem izdihnila, a razgled je bil vsekakor vreden napora. Komaj takrat sem se zavedala, kako ogromna je Barcelona.
Počitnice smo zaključili na še eni razgledni točki: tokrat na srečo z dvigalom. To te za dva evra popelje na vrh trgovskega centra Arenas de Barcelona na trgu Plaza España. Po tem smo si ogledali glasbeni light show fontane Font magica. Zatem smo se sprehodili do ulice Calle Blai, kjer so številne restavracije, ki ponujajo pinchos, tradicionalne tapase iz severne Španije. Spili smo še zadnji kozarec sangrie in se odpravili domov.
Minilo je prehitro, kot zanimivi izleti z dobrimi prijatelji vedno minejo. V treh dneh smo si ogledali in počeli ogromno stvari, a Barcelona ponuja še veliko. Predvsem bi se splačalo vstopiti v marsikatero Gaudijevo umetnino, za katero nam je zmanjkalo časa (in denarja).
V 3. delu si lahko prebereš nekaj zanimivosti o Valenciji. 🙂
Novinar
