Iz mehiškega mesteca Chetumal sva se s Katjo odpravila Belizeju naproti. Med čakanjem na najin avtobus drugega razreda sva se spraševala, kaj vse naju še čaka v naslednjih dveh mesecih. Po nekaj-desetminutni zamudi se je le pripeljal star, razpadajoč avtobus. Kar nisva hotela verjeti, da je to avtobus, na katerega čakava, zato sem šel preverit na okence. Potrdili so mi, da je to najin prevoz. Za boljšo predstavo – podoben avtobus lahko vidite v filmu Ko to tamo peva.
Po nekajurni vožnji smo se po prašni cesti pripeljali v Belize City. Bil je zadnji dan v starem letu in željna zabave sva se hitro nastanila v poceni hotelu, kjer so prebivale vse sorte “domačih” živali. Vzmetnica je bila polna “bed bugsov” – mikroskopsko majhnih živalic, ki te med spanjem veselo jedo in pikajo, kar povzroča nevzdržno srbenje. Poleg tega so se po hotelu veselo sprehajali ščurki in za pest veliki pajki, vendar najinega pričakovanja novega leta ni moglo zmotiti prav nič. Vedela sva, da spala ne bova veliko, zato naju to ni prav nič morilo.
Belize City vsekakor ni mesto brezmejnih zabav, blišča in dogajanj. Vesel sem, da sva bila tam v času novega leta, saj sva tako ujela eno od redkih zabav. Novo leto sva dočakala na zanimivem mestnem žuru v nekakšni hiši, podobni diskoteki. Kljub temu, da sva bila edina belca na tej zabavi, so naju domačini lepo sprejeli. Kasneje sva ugotovila, da če že ni kakšen poseben dan, v mestu ni početi drugega, kot pa da se pridružiš domačinom pri poležavanju na ulicah. Življenje tam teče zelo počasi. Na ulicah prevladuje zaspano, že skoraj komatozno stanje. Belize City je največje mesto v državi. Tukaj živi kar polovica celotne populacije. Bilo je tudi glavno mesto, dokler ga ni hurikan Hattie uničil in so za novo prestolnico določili majhen kraj Belmopan, ki leži v notranjosti države in ima le 9600 prebivalcev. V velikem Belize Cityju prevladujejo lesene hiške, bolj ali manj vse v zelo slabem stanju. Ne gre zanemariti, da je mesto dokaj nevarno. Veliko ljudi ponuja pomoč, vendar so pogosto za tem skriti kakšni drugi, manj človekoljubni razlogi. Prekupčevalcev drog je ogromno, zaradi revščine pa žal prihaja do številnih ropov in umorov.
Belize po velikosti lahko primerjamo s Slovenijo, vendar v državi prebiva le nekaj več kot 260 tisoč ljudi. Prebivalstvo je mešano in raznoliko: največ je kreolov, ki so potomci afriških sužnjev in britanskih piratov, ter mesticev, najdejo se tudi Indijanci Maya in afrokaribci – garifuni, tudi Kitajci, ki so večinoma lastniki restavracij in raznoraznih trgovin. Prevladuje kreolski jezik, ki naj bi bil mešanica angleščine in španščine, v bistvu pa zveni kot nekakšna polomljena jamajščina.
Vsekakor pa ta mala karibska državica kljub majhnosti tudi veliko ponuja. Belize je ena izmed najbolj ekoturističnih destinacij na svetu. Neokrnjena narava v notranjosti države, na zahodu pečine, jame in reke, ki zadovoljujejo tudi najbolj zahtevne kajakaše in raftarje, in otočki, nad katerimi so obiskovalci najbolj navdušeni. Najbolj znana sta nedvomno Ambergris Caye, ki je največji od otokov in je zaradi letališča bolj turistično obiskan, in Caye Coulker, kamor najraje zahajajo popotniki; prav tja je pot zanesla tudi naju. Otoček, na katerem živi le 800 ljudi, je dolg 6 km in širok 600 m, obdan je s peščenimi plažami, kjer kokosove palme nudijo senco. Podobno kot nekateri drugi manjši otoki tudi Caye Couleker zaradi svoje majhnosti in odmaknjenosti ostaja na obrobju ekonomskega toka. Na njem ni velikih hotelov, le majhna prenočišča. Majhni in simpatični so tudi barčki in restavracije, ki ponujajo pestro izbiro morskih jedi za dokaj primerno ceno.
Belize je najbolj poznan po drugem največjem koralnem grebenu na svetu, ki je dolg kar 290 kilometrov. Ta je dom neštetim koralam in več kot 400 vrstam ribic, ki si iščejo zavetje v toplih karibskih vodah. Ker je zelo plitek, je primeren za snorklanje. Caye Coulker je odlična odskočna deska za mnoge izlete, ki jih ponujajo domačini; midva sva šla na enodnevno snorklanje. S čolničkom te odpeljejo na tri mesta: najprej na dokaj plitvo peščeno mesto, kjer si lahko plaval med skati in mantami – občutek je sprva nekoliko zastrašujoč, vendar se čez čas privadiš in mirno plavaš med njimi. Kasneje sta priplavala še dva morska psa. Za trenutek mi je zastal dih, toda le komu ne bi, ko bi videl tako mogočno ribo? S svojo eleganco me je prevzel. Obdan sem bil s skati in morskimi psi, v kraljestvu podvodnega sveta – to srečanje je bilo posebno doživetje. Kasneje smo obiskali še dve posebno lepi mesti koralnega grebena, kjer smo občudovali pisane korale, mimo katerih so švigale ribe prav nenavadnih oblik in čudovitih barv.
Belize premore samo en prometni semafor. Ne poznajo dnevnega časopisa. Pa vendarle, v tej mali državici postaja turizem najpomembnejša gospodarska dejavnost. Na leto obišče Belize pol milijona popotnikov. Enim pomeni le prehod v ostale srednjeameriške države, veliko je popotnikov, ki so navdušeni nad njihovimi naravnimi rezervati v notranjosti, vendar večina pride zaradi otočkov. (Caukner, Ambergris). Obiskovalci, tudi midva, v glavnem prihajajo sem z namenom, da bi se naužili miru, toplega sonca, morja in spokojne lepote otoka, ki ga moderni svet še ni pokvaril. Je kraj, kjer se čas zares ustavi. Korale, ribice, skati, morski psi tu niso le redek slučaj, temveč svet živali in rastlin, ki obiskovalce navdušuje vedno znova. Brez dvoma je to otok, kamor bi se popotnik z veseljem vračal.
INFO
Uradno ime: Belize
državna ureditev: parlamentarna monarhija v Commonwealthu
površina: 22.965 km?
št. prebivalstva: 266.440
glavno mesto: Belmopan
uradni jezik: angleški
denarna enota: belizejski dolar
Prenočišča: nastanitve v Belizeju so nekoliko dražje in veliko manj komfortne kot v sosednjih državah. Nekatera prenočišča so vredna zahtevanega denarja, vendar so to večinoma prostori samo za prenočitve. Prevladujejo hostli in hoteli, najamete lahko tudi šotore in kabanje. Cene prenočišč se gibljejo med 10 in 30 dolarji za sobo.
Hrana: Kreolska hrana je najpogostejša; ta vsebuje riž, fižol, fižol, in še več fižola. Zraven ponavadi dobite še kos svinjskega, govejega ali piščančjega mesa. Na otočkih prevladujejo morske jedi, raznovrstne ribe, najbolj okusna je tortilja z rakci. Odličen je tudi jastog, ki ga pripravijo na kokosovem mleku, vendar samo v sezoni jastogov, ki traja od junija do februarja.
Prevozi: najpogostejši javni prevoz je avtobus, s katerim se da priti vsepovsod. Prevozi so pogosti, vendar ne preveč udobni. Tri glavne ceste so med Corozalom in Belize Cityjem, med Benque Viejo del Carmen in Belize City in med Belmopanom in mestom Dangriga. Železnice ni.
Varnost: večinoma dokaj varna državica, v določenih primerih pa je vendarle potrebna previdnost. Večji del prebivalstva živi ob srednjem delu obale okrog Belize Cityja, prav tam je tudi največ kriminala. Veliko je drog in orožja, revščina je glavni razlog za številne rope in tatvine. Izogibajte se ljudi, ki ponujajo drogo, pa se vam ne bo nič zgodilo. Notranjost države je zelo redko poseljena in je povsem varna, ljudje tam so zelo prijazni in odprti.
Viza: Vizo si lahko uredite v Mehiki, na konzulatu Belizeja. Zanjo boste odšteli 25 dolarjev.
Darin Geržina
