Vse večja turbulenca, težavni vzleti, zasilni pristanki, zamude? Strokovnjaki predstavljajo in pojasnjujejo presenetljive razloge, zakaj postaja potovanje z letalom vse bolj nevarno. Vpliv na varnost ima tudi vse večje segrevanje planeta in podnebne spremembe.
Taljenje ledenikov. Intenzivno in nepredvidljivo vreme. Krčenje naravnih habitatov in naraščanje temperature morja. Kar zadeva podnebne spremembe, imamo lahko veliko razlogov za skrb. In tudi letenje z letalom ni (več) popolnoma brezskrbno. Potovanja z letali niso odgovorna samo za približno 3,5% podnebnih sprememb, ki jih povzroči človek; vedno bolj postajajo tudi žrtev podnebnih sprememb.
V nadaljevanju predstavljamo 5 razlogov, zakaj potovanje z letalom postaja vse bolj nevarno (zaradi vpliva podnebnih sprememb), ter načine za manj nevarna in okolju bolj ozaveščena potovanja.
Turbulenca
V zadnjem času je naokoli krožilo veliko novic o ekstremnih turbulencah, ki so prizadele različne lete ter povzročile poškodbe, zlomljene kosti in celo smrt zaradi srčnega infarkta. Takšni incidenti zaradi našega spreminjajočega se podnebja, postajajo vse preveč pogosti.
Danes je nad severnim Atlantikom že 55% večja turbulenca v jasnem zraku, kot takrat, ko so se leta 1979 začela satelitska opazovanja. Glede na sedanje podatke je predvideno 180-odstotno povečanje do leta 2060. To bo skoraj potrojilo količino zračnega prostora, ki vsebuje turbolenco, ki je dovolj močna, da povzroči poškodbe.
Raziskovalci pravijo, da močni tokovi vetra v zgornji atmosfer, ki tečejo od zahoda proti vzhodu pospešujejo. Analiza iz leta 2023 kaže, da se bo z vsako stopinjo Celzija segrevanja vetra, ki ga poganjajo emisije, vetrovni curek pospešil za 2%. To lahko povzroči vedno več (daljših) neviht, skupaj s hujšimi turbulencami, zaradi česar bodo zračni leti bolj nevarni kot kdaj koli prej.
Z globalnim segrevanjem narašča tudi turbulenca v čistem zraku, nevidna oblika motenj zraka, ki se pojavi nepričakovano. Nedavna študija je pokazala “pomemben pozitiven trend” v takšnih turbulencah zaradi podnebnih sprememb, pri čemer so še posebej ogroženi Severna Afrika, Vzhodna Azija in Bližnji vzhod. Povečanje je tako pomembno, da raziskovalci pravijo, da bi ga oblikovalci morali upoštevati pri ustvarjanju in oblikovanju prihodnji letal.
Škoda zaradi neviht
V nedavni letalski nesreči je toča med nevihto skoraj uničila prednji del letala. Ekstremno visoke in nizke temperature bodo po predvidevanjih znanstvenikov vse pogostejše, s povečanjem količine padavin in večjim deležem močnih neviht.
Čeprav lahko letala letijo med močnim dežjem, so padavine povezane z zmanjšano vidljivostjo pilota. Kljub temu, da se pogostost neviht s točo morda ne bo povečala z vplivom podnebnih sprememb, bodo nevihte z večjo točo in posledično večjo možno škodo po napovedih postale pogostejše.
Poplavljene vzletno-pristajalne steze
Letališča, ki so zgrajena na nizkih, ravnih območjih, ki so idealna za vzletno-pristajalne steze ali na mestih v bližini vodnih poti, se že soočajo s poplavami.
Po analizi iz leta 2021 je 100 letališč po vsem svetu pod morsko gladino in predvideva se, da se bo nevarnost poplav na večjih letališčih do leta 2100 povečala za faktor 69, ko se bo gladina morja dvignila. Tudi letališča, ki niso pod morsko gladino, bi se lahko soočila s poplavljenimi vzletno-pristajalnimi stezami zaradi močnejših neviht in napovedanega povečanja količine padavin. Zaradi napredovanja podnebnih sprememb naj bi tudi reke pogosteje poplavljale.
Vroče, vroče, vroče
Voda je le ena od težav, s katerimi se soočajo letališča v svetu, ki se segreva. Izkazalo se je, da naraščajoče površinske temperature in vročinski valovi vplivajo na sposobnost letal, da vzletijo. Letalo se pri vzletu zanaša na vzgon – aerodinamično silo, ki nastane zaradi interakcije med letalom in molekulami zraka, ki ga obdajajo. Ko pa se ozračje segreje, se zrak razširi in postane manj gost, kar upočasni sposobnost letal, da ostanejo v zraku. To pomeni, da letala potrebujejo več prostora na vzletno-pristajalni stezi in manj tovora, da lahko uspešno vzletijo.
Visoke temperature pa imajo tudi druge posledice za letalsko industrijo. Ena od teh je tudi ogromna količina toplote, ki jo lahko proizvede asfalt – toplota, ki v najbolj vročih dneh sprošča emisije, primerljive s tistimi, ki jih proizvajajo avtomobili. Zaradi vročine lahko službe letaliških delavcev postanejo naporne in nevarne, kar povzroči tudi drage zamude letalskih prevoznikov. Ekstremna vročina je pravzaprav kriva za več zamud letov kot zimsko vreme.
Daljši leti
Kot da nevihte, vročina in turbulence niso bili dovolj, se je izkazalo, da na dolžino nekaterih letov vplivajo tudi podnebne spremembe. Zaradi nekaterih vetrov so leti proti zahodu manj učinkoviti in počasnejši.
Tudi če bi letalska industrija nehala rasti, naj bi letala vsako leto v zraku preživela dodatnih 2000 ur. To pomeni več emisij in več stroškov za letalske prevoznike – in več težav za popotnike.
Ali so pri letenju dobre novice?
Dolg seznam razlogov, zakaj in kako podnebne spremembe poslabšajo potovanje z letalom, lahko potolče celo podnebnega optimista. Dokler se podnebje spreminja, bodo posledice le tega ostajale vidne. Neizogibno je, da bodo podnebne spremembe motile vzorce življenja v 21. stoletju po vsem svetu.
A zrno upanja za prihodnost planeta vseeno ostaja. Z zmanjšanjem zanašanja na (vse bolj nevarna) zračna potovanja, lahko z zmanjšanjem emisij pomagamo omejiti najhujše posledice podnebnih sprememb, ki jih povzroči človek.
Morda obstaja tudi druga pot: leta 2022 je več kot 2500 predstavnikov svetovne letalske industrije objavilo mednarodni cilj, da do leta 2050 v celoti odpravijo emisije ogljika v industriji. To je ambiciozen cilj, vendar bo vsak napredek koristil planetu. Čeprav se raziskovalci strinjajo, da nekatere škode, ki s(m)o jo ljudje povzročili planetu, ni mogoče odpraviti, se strinjajo tudi, da se lahko ljudje z nekaj sodelovanja in žrtvovanja izognemo najslabšim napovedim tako, da zmanjšamo svoj vpliv na naš planet.
Ustaviti najslabši možni scenarij bo težko, vendar bi globalni ukrepi lahko naredili planet (in zračna potovanja) bolj primeren za življenje v prihodnjih desetletjih.
Junior novinar
