Lepizig je verjetno najbolj »kul« mesto v Saški zvezni deželi. Mlado in živahno mesto je bilo razglašeno za Novi Berlin. Privlačno je za nomadske ustvarjalce, ki iščejo poceni najemnino, prostorne studie in pravo energijo. Že tekom zgodovine so se tu zbirali nekateri največji glasbeniki: Bach, Wagner, Mendelssohn in deški pevki zbor, ki je izviral iz 13. stoletja.
Danes se tu med drugim odvijata festivala Bachfest in Wave-Gotik-Treffen. Oba sta pomemben del alternativne in sodobne kulture Leipziga. Mesto je pomembno tudi z zgodovinskega stališča, saj je igralo pomembno vlogo pri padcu Berlinskega zidu. Zaradi sodobnih arhitekturnih biserov, muzejev, galerij ter številnih mest, kjer se zbirajo glasbeniki, je Leipzig privlačna destinacija tudi za turiste. In da ne pozabimo, letos mesto gosti tudi evropsko prvenstvo v nogometu, EURO 2024.
Augustusplatz: največji trg v Leipzigu
Augustusplatz je idealno izhodišče za raziskovanje zgodovinskih znamenitosti, katedral in koncertnih prizorišč – vse to se namreč nahaja neposredno ob trgu. Je tudi prizorišče bogatega mestnega dogajanja, saj gosti sezonske tržnice ter koncerte in festivale. Oglej si tudi panoramski stolp, znan tudi pod imenom City-Hochhaus. S 142,5 metri je stolp ena najvišjih zgradb v mestu in ponuja impresiven razgled na Leipzig. Če te privlači klasična glasba pa si oglej Operno hišo Leipzig in koncertno dvorano Gewndhaus ob trgu.
Živalski vrt Leipzig
Živalski vrt Leipzig poudarja predvsem svoj prispevek k ohranjanju živalskih vrst in se oglašuje kot najsodobnejši živalski vrt na svetu. Premore kar 850 različnih živalskih vrst, živali pa si lahko ogledaš v okolju, ki spominja na njihov naravni habitat – kletke so tu že dolgo le predmet zgodovine. Med zanimivejšimi atrakcijami je ogled slonov pri kopanju – skozi steklo pod vodo. V živalskem vrtu je tudi notranji tropski deževni gozd, tako imenovani Gondwanaland, v velikosti dveh nogometnih igrišč. Sestavlja ga preko 24.000 rastlin, v njem pa je tudi poseben vrt s 60 eksotičnimi sadnimi vrstami in začimbnicami. Spoznal boš lahko tudi edinega komodoškega varana v Nemčiji – kuščarja, ki v dolžino lahko zraste do tri metre. V Pongolandu prebivajo gorile in šimpanzi. Leta 2017 so dodali tudi visokogorsko pokrajino, ki spominja na Himalajo. V njej prebivajo snežni leopardi in mačje pande.
Panometer
Navzven starinski plinski rezervoar ni videti nič posebnega. A ta rezervoar za zemeljski plin, ki so ga postavili leta 1909, v notranjosti skriva največjo fresko iz blaga. Poslikave so visoke 30 metrov, obiskovalci pa si jih lahko ogledajo z namenske platforme v notranjosti. Pri tem ne gre za kake zgodovinske freske iz srednjega vega – poslikave so digitalno natisnjene na kose blaga, ki so speti skupaj in obešeni v rezervoar. Poslikave se periodično spreminjajo. Leta 2018 je bila tematika Titanik, pretekle poslikave pa so bile na teme Leipzig leta 1813, Amazonija, Antični Rim in Mount Everest.
Volkerschlachtdenkmal
Volkerschlachtdenkmal je masiven spomenik v poklon porazu Napoleona v bitki leta 1813. Ta je vključevala 800.000 vojakov z 20 držav. Na eni strani so bile Napoleonove čete in zavezniki, na drugi Avstrija, Prusija, Rusija in Švedska. Si vedel, da je bila to do prve svetovne vojne največja bitka v zgodovini? Čeprav se je ideja o spomeniku porodila že kmalu po bitki, so temeljni kamen zanj položili šele 85 let kasneje. Končan je bil leta 1913, torej 100 let po bitki. Glavna naloga spomenikov včasih je bila, da izgledajo impresivno. Z 91 metri višine in figurami vojakov to velja tudi za Volkerschlachtdenkmal. Znotraj spomenika si lahko ogledaš tudi več 10-metrskih skulptur, ki naj bi predstavljale »nemške vrednote«. Povzpni se po 364 stopnicah (ali uporabi dvigalo) in uživaj v pogledih z razgledne ploščadi.
Bach-Museum Leipzig
V Leipzigu je od leta 1723 do svoje smrti leta 1750 živel glasbeni virtuoz Johann Sebastian Bach. V tem času je ustvaril številne svetovno znane skladbe. V Leipzigu so zato odprli muzej, posvečen njegovemu življenju in delu. V njem si lahko ogledaš številne glasbene instrumente in Bachove rokopise. A pozor: njegovi rokopisi so lahko razstavljeni le po nekaj mesecev naenkrat. Če te zanimajo, si predhodno poglej urnik muzeja, da jih boš zagotovo lahko videl.
Mädler-Passage
Zanimiva in prestižna nakupovalna arkada v dolžini 140 metrov je mešanica luksuznih trgovin ter uglednih restavracij in barov. Tudi kot celota ima zanimiv izgled: umetelna steklena streha, bronaste skulpture in baročna freska so le nekatere izstopajoče značilnosti. V pritličju te čakajo mednarodne trgovske znamke, kot so Hackett London, Wolford in Marc O´Polo. V kleti se nahaja Auerbachs Keller, taverna iz 16. stoletja z jedilnicami, ki so posvečene Goethe-ju in Luthru. Vsekakor vredno ogleda in zanimivo predvsem, če potuješ s svojo boljšo polovico.
Museum in der Runden Ecke
Za vse navdušence vohunskih zgodb in zgodovine bo obisk tega muzeja zagotovo zanimiv. Zunanjost ukrivljene zgradbe ne pove veliko o tem, kaj se skriva v notranjosti – kar 40 let so bile to pisarne tajne policije Vzhodne Nemčije. Danes pa je to muzej, posvečen krinkam, opremi za nadzor, pripomočkom za mučenje in propagandi, ki so jo uporabljali za nadzor in manipulacijo prebivalstva.
Altes Rathaus
Stara mestna hiša se nahaja na trgu, ki je več stoletij veljal za center vsega dogajanja v mestu. Še danes je tu tržnica in prizorišče nekaterih festivalov (kot je letni festival Bachfest). Renesančna zgradba iz leta 1556 velja za eno najlepših renesančnih zgradb v celotni Nemčiji. Posebno zanimiv je stolp, ki je asimetrično postavljen nad glavni vhod. Znotraj mestne hiše je danes muzej, v katerem si lahko ogledaš nekatere artefakte in slike, ki prikazujejo zgodovino Leipziga od srednjega veka do leta 1989.
Neues Rathaus
Nova mestna hiša po izgledu bolj spominja na razkošno palačo kot »navadno« mestno hišo. Njena izgradnja se je končala leta 1905, kmalu pa je postala pomembna znamenitost ne le za Leipzig, temveč celotno Nemčijo. Njen stolp je namreč najvišji stolp mestne hiše v celotni državi: v višino meri kar 115 metrov. Njen izgled nekoliko pojasni dejstvo, da se mestna hiša dejansko nahaja na mestu stare palače. Pri izgradnji so zato ohranili silhueto stolpa Rapunzul, ki je bil del palače. Med drugo svetovno vojno so mestno hišo okupirali nacisti. V času vojne naj bi bila prizorišče številnih samomorov.
Cerkev sv. Nikolaja
Cerkev svetega Nikolaja iz 12. stoletja je tekom zgodovine zamenjala veliko podob: krasili so jo namreč romaneskni, gotski in sedaj baročni slog. Notranjost izraža izjemno eleganco in umirjenost. V svojem času je bil glasbeni direktor cerkve sam Johann Sebastian Bach. V nekoliko novejši zgodovini je bila cerkev tudi začetno prizorišče »Ponedeljkovih protestov« (Montagsdemonstrationen), mirnih protestov, ki so pripeljali do ponovne združitve Nemčije leta 1989.
Novinar
