“Nemčija? Pa kaj boš tam?”, je bil odziv na katerega sem večkrat naletela. Res so morda Nemci na videz nekoliko mirnejši kot južni narodi, vendar pa – bistvo je očem nevidno. Tudi na njihov humor se navadiš – ko ga začneš brati med vrsticami …
Würzburg leži približno 100 km jugovzhodno od Frankfurta, v po površini največji nemški zvezni deželi Bavarski, ob reki Main in je del znane nemške romantične poti (Romatische Strasse). Kot večina ostalih večjih nemških mest je bil po vojni 1945 z namenom demoralizacije večji del mesta porušen (70%).
S svojimi 130.000 prebivalci res ni veliko, a gotovo znano univerzitetno mesto, predvsem po naravoslovnih in tehničnih smereh (Röntgen je tam npr. odkril rentgenske žarke). V Würzburgu se srečujejo vse mogoče nacionalnosti, tako so lahko v domu tvoji sosedje Izraelci, Afričani, čas preživljaš s Tajvanci, tvoj najboljši prijatelj pa postane npr. Tadžikistanec. Večina fakultet se nahaja na obrobju mesta v obliki nekakšnega kampusa, sampa sem se najbolj navdušila nad ogromno knjižnico, v kateri se lahko svobodno sprehajaš med knjižnimi policami in se tudi v predizpitnem obdobju vedno najde kak prostor.
Kako do tja?
Do najbližjega letališča — in hkrati najbolj prometnega v Evropi — v Frankfurtu ponuja Ryanair smešno nizke cene, še posebej, če karto rezerviraš mesec, dva vnaprej. Če izbereš vlak se pripravi na šok ob prestopu v Münchnu iz našega tipičnega vlaka nekoliko starejše letnice na udobni nemški ICE …
Iskanje stanovanja
V Nemčiji je malo verjetno, da boste naleteli na birokratske težave. Stanovanjsko pogodbo (v nemškem jeziku!) vam pošljejo v podpis nekaj mesecev pred odhodom in lahko sami izberete lokacije študentskih domov, ki bi vam bolj ustrezale. Seveda so želje eno, … Erasmus študenti imajo pri dodeljevanju prednost pred redno vpisanimi. V sobah je manjša kuhinja in kopalnica, nekaj pa je tudi WG-jev (Wohngemeinschaft), kjer si kuhinjo in kopalnico delijo 2-3 študenti, kar je morda bolje, saj se nemščine učiš ob vsakdanjih pogovorih. Dobro si je izbrati lokacijo blizu “kampusa” ali pa blizu centra, saj lahko drugače potrebuješ tudi do 50 min (tramvaj + bus) z enega konca mesta na drugega.
Predavanja
Zimski semester v Würzburgu traja od oktobra do februarja, poletni pa od aprila do julija. Nekaj dni pred začetkom vsakega semestra izobesijo vpisne liste za predavanja, ki pa se zelo hitro zapolnijo in če moraš do konca študija obvezno opraviti nek izpit, se lahko zgodi, da se znajdeš na dan vpisa ob 4h zjutraj v vrsti, kjer čakaš do 9h, da se sploh odpro vrata. Pričakujejo, da se bo stanje nekoliko spremenilo, saj so v Nemčiji nedavno sprejeli zakon, po katerem lahko zvezne dežele uvedejo šolnine …
Za programske študente (Erasmus, DAAD, …) so organizirani tečaji nemškega jezika: intenzivni potekajo vsak dan en mesec pred začetkom semestra, med semestrom pa 3x tedensko po 2h na različnih stopnjah. Posledično je bil v šestih mesecih pri tujih študentih, ki so se na začetku sporazumevali še v angleščini, viden precejšnji napredek v znanju nemščine.
Vsi redno vpisani tuji študentje pa morajo za sprejetje na določeno fakulteto opraviti izpit iz nemškega jezika – DSH, katerega stopnja zahtevnosti je dokaj visoka.
Nej še opozorim, da pri izpitih ne delajo nobenih razlik med tujci in maternimi govorci in je priporočljivo osnovno znanje nemščine, če nameravate tam opravljali izpite. Katere izpite naj bi opravili, da se vam bodo priznali, pa se je dobro pred odhodom dogovoriti z oddelčnim koordinatorjem svoje fakultete.
Kaj ponuja univerza?
Internet: na vsaki fakulteti obstajajo računalniške sobe, kjer lahko tiskate in skenirate. Dostop do interneta plačate na začetku semestra (30 Evro).
Šport: v športnem centru lahko obiskujete vse mogoče vrste športa, naj naštejem samo nekatere: taebo, judo, capoeira, kickboxing, jazz balet, hip hop, sabljanje. Za večino je dovolj semestrska vstopnica (30E), za nekatere športe je potrebno doplačilo.
Ostali stroški življenja v Nemčiji te bodo stali prb. 500-600 Evrov na mesec, vendar pa se tam ukvarjaš s toliko najrazličnejšimi aktivnostmi, da se ti naložba gotovo povrne.
Če ocenim, je bilo to obdobje gotovo eno od bolj plodnih, v vseh pogledih: družabnem življenju, študiju, učenju novih jezikov in kultur – in takšno mešanico kot v Nemčiji je že težko najti. Kot edino od treh Slovencev, ki je študirala jezike, so me uporabili tudi za nekakšno lektorico na Inštitutu za slovenistiko, kar mi je zopet prineslo nove izkušnje in spoznanje, da ima biti številčno majhen narod svoje prednosti …
