Tokrat vam predstavljamo delovanje Resorja za mednarodno sodelovanje, ki deluje v sklopu ŠOU. Pogovarjali smo se z vodjem Timom Robičem.
Kakšne so vaše prednostne naloge, kaj nudite študentom?
Resor za mednarodno sodelovanje tujim študentom nudi predvsem pomoč pri vseh osnovnih informacijah, potrebnih za lažjo integracijo v slovensko okolje. Na resorju skrbimo, da tuji študentje prejmejo vse potrebne in koristne logistične informacije glede samega študija, zraven pa poskušamo zagotoviti, da se na našem resorju vedno počutijo dobrodošle. Tujim študentom ponujamo tudi možnost dodatnega izobraževanja in druženja preko različnih delavnic in zabavnih aktivnosti, ki jih organiziramo vsak semester.
Na resorju prav tako skrbimo za mobilnost slovenskih študentov. Ozaveščamo jih o pomenu študija v tujini, ki jim tako z osebnega kot s študijskega in kasneje tudi s kariernega vidika doprinese neprecenljivo vrednost. Trudimo se, da vsem študentom posredujemo čim več koristnih informacij glede študija v tujini, seznanjamo pa jih tudi s praksami, preko katerih lahko študentje pridobijo kvalitetne delovne izkušnje in svoje teoretično znanje konkretizirajo.
Poleg tega se na resorju zavedamo pomembnosti dobrega sodelovanja, zato se nenehno povezujemo z ostalimi mednarodnimi društvi in organizacijami, kot tudi z Univerzo v Ljubljani.
Koliko tujih študentov študira v Ljubljani in iz katerih držav najpogosteje? Morda kakšna bolj nenavadna država?
V povprečju pride vsak semester na študijsko izmenjavo v Ljubljano okoli 700 študentov. Med tujimi študenti daleč najbolj izstopata državi Iberskega polotoka Španija in Portugalska. Težko ocenim, katere države spadajo med nenavadne in katere ne, vseeno pa lahko izpostavim, da nas je prijetno presenetila novica, da v prihajajočem semestru na izmenjavo v Ljubljano prihaja kar sedem študentov iz Nepala.
Je Slovenija zanimiva za tuje študente? Kaj jim je vseč in kaj pogrešajo?
Vsekakor je Slovenija za tuje študente zelo privlačna. Ne le, da ponuja zelo kvaliteten študijski proces ob relativno nizkih stroških bivanja, je eden izmed ključnih faktorjev tudi geografska lega, ki pozitivno pripomore pri odločitvi o izmenjavi v Sloveniji. Veliko tujih študentov namreč po zaključenih študijskih obveznostih v Sloveniji ostane še nekaj časa, ki ga izkoristi za potovanje iz ene regije v drugo. Študentje se za izmenjavo s Slovenijo radi odločajo, saj jim je med drugim omogočena tudi subvencionirana študentska prehrana oziroma študentski boni. Zagotovo so ti za študente ogromna olajšava. Odzivi na bivanje v Sloveniji so v večini pozitivni; študentje domov odidejo zadovoljni, pripombe na račun študija, bivanja ali obštudjskih aktivnostih v Ljubljani pa so redke.
Se slovenski študentje dovolj odločajo za študij v tujini?
V zadnjih nekaj letih se vedno več slovenskih študentov odloča za študijske izmenjave v tujini, a vseeno menim, da bi se na izmenjavo lahko prijavilo še več študentov. Ta dobro prispeva k pridobivanju novih kompetenc in izkušenj ter s tem pozitivno pripomore k razvoju družbe, študentom pa se po končanem študiju odpirajo večje možnosti kakovostnejše zaposlitve. To so razlogi, zakaj želimo študente ozaveščati, da obstaja veliko možnosti odhoda v tujino, kjer so za to ponujene tudi razne štipendije. Letos v povezavi z omenjeno temo pripravljamo nov večdnevni projekt, Dnevi mobilnosti, ki se bo izvajal v sklopu Univerze v Ljubljani. Dnevi mobilnosti bodo sestavljeni iz treh različnih dogodkov: Erasmus iz prve roke, How to: CV & motivational letter, Vse štipendije na enem mestu.
Čemu je namenjena ESN Ljubljana?
Erasmus Student Network je ena izmed največjih in najstarejših študentskih organizacij v Evropi. Zajema več kot 500 lokalnih sekcij in vključuje več kot 13 tisoč prostovoljcev. Organizacija je bila ustanovljena z namenom izboljšati pretok informacij na študijski izmenjavi. Prav tako pa ESN Ljubljana v sodelovanju z Recepcijo Resorja za mednarodno sodelovanje skrbi za organizacijo dogodkov, vezanih na tuje študente. S sodelovanjem na nacionalnih platformah izkušnje ŠOU v Ljubljani prenašamo drugim organizacijam in od njih vzajemno pridobivamo nove ideje, znotraj ESN-ja pa skrbimo tudi za evalvacijo programa Erasmus. Z bazo prostovoljcev zagotavljamo boljšo integracijo tujih študentov v naše okolje in promoviramo študijsko izmenjavo tudi med našimi študenti.
Če morda izpostavite najpomembnejše projekte, ki jih izvajate in jih boste izvajali v letu 2017?
Med najpomembnejše projekte, ki smo jih in jih še bomo izvajali tudi v prihodnosti, uvrščamo Welcome week, Social Erasmus ter Trip to 3 capitals. Na Welcome weeku tujim študentom predstavimo Ljubljano, slovensko kulturo in jim omogočimo navezavo stika z drugimi študenti in njihovimi predstavniki na posameznih fakultetah. Projekt se običajno odvija v prvih dveh tednih novega semestra, kjer se študentje lahko udeležijo vodenega ogleda mesta, obiščejo državni zbor ali pivovarno Union, doživijo tradicionalno slovensko večerjo, se naučijo slovenskega jezika, odpravijo na pohod z baklami na Rožnik ali pa se udeležijo drugih družabnih dogodkov.
Nedavno smo pričeli tudi z izvajanjem projekta Social Erasmus, ki se enkrat na mesec istočasno odvije po vsej Evropi. Namen projekta je povečati ozaveščenost o socialnih stiskah soljudi in opozarjati na nevarnosti, ki jih prinaša onesnaževanje narave. Ta semester smo se denimo podali na voden ogled Ljubljane, ki so ga vodili brezdomci, za njih smo kasneje skupaj pripravili kosilo. Naslednji dan pa smo se odpravili na čistilno akcijo na Šmarno goro.
Med bolj priljubljenimi projekti med tujimi študenti je Trip to 3 capitals, v okviru katerega študente popeljemo na ogled treh večjih evropskih prestolnic – Dunaja, Bratislave in Budimpešte. Kot že omenjeno, so trenutno priprave usmerjene v organizacijo novega projekta Dnevov mobilnosti.
Kaj svetujete študentom?
Slovenskim študentom polagam na srce, naj odidejo v tujino po neprecenljive izkušnje in mednarodne reference. Ob tem pa pričakujem in upam, da se bodo vrnili z novim znanjem in z njim prispevali k izboljšanju gospodarstva in razvoju slovenske družbe.
