Ustvari svojo prihodnost je slogan mlade mednarodne organizacije HAKES, ki študentom omogoča hitrejši in lažji proces pri prijavi na študij v tujini in od leta 2006 deluje tudi pri nas. Vizija pa – razpresti svojo mrežo sodelujočih visokošolskih institucij na ves svet!
Začelo se je leta 2004
HAKESovo zgodbo je začel sedanji predsednik upravnega odbora HAKES International, Märt Aro, ki je v vzpostavitvi sistema, ki bi študentom približal in olajšal študij v tujini, videl realizacijo svojih sanj. Prvi koraki so bili storjeni leta 2005, ko so lahko štirje estonski študentje pričeli s študijem na danski fakulteti Aarhus Business College. Ta je bila tudi prva, s katero je bilo sklenjeno tovrstno sodelovanje – da si poišče mednarodnega partnerja, se je odločila že leta 2004 – kmalu pa so se mreži pridružile še druge šole in tako je HAKES, ustanovljen v Estoniji, svoje delovanje razširil na vse tri baltske države. V letu 2006 se je v šolanje preko HAKESa vključilo že 85 študentov, v lanskem letu pa se je ta številka celo potrojila.
Pestra izbira, katere vodilo je kakovost
Danska, Estonija, Francija, Grčija, Italija, Nizozemska, Španija in Velika Britanija (Anglija, Škotska in Wales) – izbira je precejšnja in menda bo iz leta v leto večja! Pestrost programov (tudi magistrskih, ne le podiplomskih) sega od študija psihoterapije, vseh vrst managementa, inženiringa, pa do gledališke igre. Nove šole so Groupe ESIAME in ESSCA v Franciji, Saxion University in HZ University na Nizozemskem, Adam Smith College na Škotskem, Swansea Institution of Higher Education in Aberystwyth University v Walesu v Veliki Britaniji. Za kakovost izobraževanja pa je tudi poskrbljeno, saj se predstavniki HAKESa s študijskimi programi in pogoji tujih univerz in visokošolskih zavodov natančno seznanijo, preden organizacija z njimi podpiše kakršenkoli sporazum o sodelovanju.
Vse se uredi od doma
Za študente je ključna prednost organizacije HAKES ta, da vse v zvezi s prijavo na tujo visokošolsko institucijo uredijo doma in s tem prihranijo veliko časa in denarja. Niti dragih jezikovnih preizkusov jim ni treba opravljati, saj imajo na HAKESu svoj brezplačni test. Predstavniki HAKESa jim pomagajo pri iskanju nastanitve, povežejo jih s starejšimi kolegi, in jim, po želji, celo pomagajo najti plačano delo.
HAKES Slovenija
V Sloveniji je HAKES zaživel januarja 2007 in v študijskem letu 2007/2008 je pet študentov odšlo na Dansko in pet v Anglijo. Lani sta bili ti dve državi tudi edini, s katerima so sodelovali. Letos se je število udeleženih študentov povzpelo na 14. Držav na voljo je trenutno osem, programov pa že okrog 800. Monika Bizjak, vodja projekta HAKES pri nas, pojasnjuje, da se v veliki večini bodoči študentje odločajo za Dansko, saj je edina država, ki omogoča brezplačno šolanje. Tam je zelo razširjen dizajn, sicer pa so najbolj priljubljeni multimedijski študijski programi ter študij ekonomije, managementa in poslovnih ved, te pa nudijo šole praktično po vsej Evropski Uniji. Ker pa HAKES sodeluje zgolj s šolami, ki nudijo veliko programov tudi v angleščini, žal v Sloveniji še ni šole, ki bi lahko sodelovala in zato tudi ne študentov, ki bi preko HAKESa študirali v Sloveniji.
Postopek prijave
Prijava poteka v treh fazah. Izbiro za skupinski intervju, ki predstavlja drugo fazo, na HAKESu naredijo na podlagi prispelih prijavnic, osnovnih informacij in motivacijskega pisma. Popolne prijave morajo vsebovati kopijo spričevala zadnjih treh opravljenih letnikov, kopijo potnega lista, priporočilo šole oziroma razrednika v angleškem jeziku, ter morebitna dodatna priporočila v angleškem jeziku, ki prinašajo “dodatne točke”. Posebej pomembno je motivacijsko pismo, v katerem mora kandidat navesti vsaj eno življenjsko izkušnjo ali cilj, ki ga povezuje s študijskim programom, za katerega kandidira. Priporočljiva pa je sočasna prijava na več študijskih programov, saj zaradi omejitev razpisanih mest ni vedno mogoče ugoditi kandidatovi prvi želji. Prijavnino se tudi v tem primeru plača le enkrat.
Skupinski in osebni intervju
“Najprej imamo skupinski intervju z vsemi, ki so se prijavili,” pravi Bizjakova, “pogovarjamo se o njihovi motiviranosti za progam, kamor so se prijavili, in na sploh jih soočimo z vsem, na kar lahko v tujini naletijo. Individualni razgovori pa so s šolskimi predstavniki, ki pridejo v Slovenijo, da se pogovorijo z bodočimi študenti. Kandidati so zavrnjeni zgolj v primeru, če vidimo, da njihovo znanje angleščine ni zadovoljivo za življenje in šolanje v tujini, ali pa če sploh ne vidimo kakršnekoli motiviranosti za program, kamor so se prijavili.” Tako je zlasti v primerih prijav za študij na Danskem, kjer ni šolnine, ko si nekateri želijo tja bolj zaradi zabave kot samega študija.
Kako pa kaj nostrifikacije?
Študij v tujini je po vrnitvi v Slovenijo potrebno še nostrificirati, zato, da je pridobljena stopnja izobrazbe priznana tudi pri nas. Bizjakova poudarja, da glede tega pri HAKESu na težave še niso naleteli, saj so z delovanjem začeli šele lani, in njihovi študentje šele zaključujejo prvi letnik. Verjame pa, da “bi moralo biti vse urejeno, saj smo vsi v EU, in velja Bolonjski sistem tako pri nas v Sloveniji, kot v državah na šolah, ki sodelujejo s HAKESom”.
Martina Srblin
