Potovanja v severne dežele odpirajo vrata do pokrajin in doživetij, ki jih pri nas ni – najsi bo to Božičkova dežela, ledeni hotel, ribolov na ledu ali vožnja s pasjo vprego. Tako doživetje je nedvomno ogled severnega sija, ki je viden severno od arktičnega kroga ali severnega tečajnika. Preberi, kako do osupljivega pojava sploh pride, kje vse ga lahko vidiš in kdaj je za to najboljši čas.
Gledamo ga že vsaj trideset tisočletij
Zasluge za poimenovanje pojava aurore borealis v 17. stoletju si lasti Galileo Galilei, vsak, ki je gledal Medvedja brata, pa ve, da so zelene nebesne lučke precej starejše. Za najstarejši ohranjeni prikaz velja jamska poslikava v Franciji izpred več kot 30 000 let. Najstarejši znani zapis o pojavu je nastal leta 2600 pred našim štetjem na Kitajskem. Če severnega sija še nisi videl, bodi torej brez skrbi; nikamor ne gre.
Avrora in Boreas
Poimenovanje severnega polarnega sija se je pripisovalo tudi Pierru Gassendiju, ki je izraz aurora borealis uporabil leta 1621, dve leti za Galilejem. Ime združuje poimenovanji za rimsko boginjo jutranje zarje Avroro in grškega boga severnega vetra Boreasa.
Sončev veter in Zemljino magnetno polje
Kako nastane polarni sij? Pojav je v veliki meri odvisen od Sonca. Sončev veter je električno nabita plazma, ki do Zemlje prispe v času od dveh do štirih dni. Delci sončevega vetra potujejo po magnetnih silnicah zemeljskega magnetnega polja. Električno nabiti delci magnetosfere pridejo v stik z Zemljinim ozračjem/atmosfero.
Nabiti delci lahko vstopijo v Zemljino ozračje tam, kjer je smer magnetnega polja navpična glede na površino Zemlje. Ko vidimo za severni sij značilno fluorescenco, pravzaprav opazujemo milijarde trkov delcev.
Nočna mavrica
Atomi in molekule sevajo v različnih barvah. Barva, na katero pomislimo pri severnem siju, je najpogosteje zelena. Kot dominantni barvi avror izstopata zelena, za katero so zaslužne kisikove molekule, in rdeča, ki jo dobimo z dušikovimi.
Kje lahko vidim severni sij?
Severni sij se znajde na marsikaterem bucket listu. Pri načrtovanju se najprej vprašaš kam na lov za njim. Ker je verjetnost, da uzreš avroro, odvisna od oddaljenosti od arktičnega kroga, pridejo v poštev le nekatere destinacije. Vse so znotraj 2500-kilometrskega radija okoli severnega tečaja. V primeru zelo močnih sončnih neviht je severni sij viden tudi v južnih krajih, a je ta pojav zelo redek.
K božičku ali inuitom?
Slovencem so kot destinacije z avroro najbližje Švedska, Norveška in Finska. Dobra izbira so še Islandija, Grenlandija, Aljaska in Kanada. Za ugodne razmere je nujna tema in jasnost, zato je bolje biti čim dlje od večjih mest. Ker se v severni divjini človek težko znajde sam, so najbolj priljubljena izbira odročni kraji z infrastrukturo. Na Aljaski je to Fairbanks, v Kanadi Yellowknife, na Norveškem Tromsø in Svalbard, na Finskem pa Rovaniemi. Slednji je znan tudi po Božičkovi deželi.
Stran od mest
Če boš imel možnost obiska manj turističnega kraja znotraj arktičnega kroga in bliže severnemu tečaju, lahko z nekaj sreče severni sij opazuješ vsako noč.
Kdaj lahko vidim severni sij?
Med idealne pogoje sodi tema, zato je sezona za lov na severni sij med septembrom in aprilom. Za tako severne kraje je namreč značilen tudi poletni pojav polnočnega sonca, obdobja brez teme. Velja paziti na lunine mene, pri čemer je mlada luna najprimernejša. Nebo mora biti jasno, zato ni odveč preveriti vremensko napoved, za kolikor vnaprej je to pač mogoče.
Kako do kraja za ogled severnega sija?
V lastni režiji ali z organizirano ekskurzijo? Teh je dovolj; vsak z javnim prometom dostopen kraj nad severnim tečajnikom se zaveda svojega turističnega potenciala. Nobenega zagotovila ni, da bo izlet uspešen, kjub temu pa so tvoje možnosti večje s strokovnjaki. Po drugi strani lahko, če ti iskanje ni odveč, v lastni režiji precej prihraniš. Malo razišči priljubljene razgledne točke, ki niso predaleč od kraja, v katerem boš bival. Pazi, da boš čim dlje od razsvetljave.
Preverjanje aktivnosti severnega sija
Premrzlo je, da bi od mraka naprej zunaj kampiral in čakal, če bo kaj zeleno. Spodnji viri ti lahko pomagajo pri organizaciji ogleda, saj zbirajo podatke meritev geomagnetne aktivnosti.
Aurora borealis in njene sestrične
Najpogosteje je polarni sij viden v ovalnih pasovih okoli zemeljskih magnetnih polov. Največ govorimo o severnem siju, zato marsikdo ne ve, da obstaja tudi južni. James Cook ga je leta 1773 poimenoval aurora australis. Podoben pojav opazujemo celo na drugih planetih, v kolikor imajo lastno magnetno polje in atmosfero. Med njimi sta Venera in Mars, ki imata sicer precej šibki magnetni polji.
Toplo se obleci in srečno!
Vse do aprila imaš dobre možnosti za opazovanje severnega sija. Če načrtuješ potovanje v kraj nad severnim tečajnikom, ti z malo sreče in potrpljenja ne uide.
Novinar
