Mrzel dež in dvanajst stopinj je bilo lepo slovo ob odhodu na mali Otok sredi Sredozemlja, v raj na zemlji, v vroče podnebje palm in modrine kristalnega sinjega morja. Malta je sicer zelo majhen otok na zemljevidu, ampak včasih potrebujete tudi dve uri, da pridete iz enega konca na drugi konec otoka. Energija, barve in atmosfera, ki jih občutiš na Malti so nekaj neverjetnega. Že prvi vročinski val, ki me je zajel ob vstopu iz letala konec septembra mi je pognal kri po žilah. Kaj je to res, ali mogoče sanjam? Študij sredi morja za eno leto? In po vrhu vsega mi zato še plačajo? I love EU, I love our government, so mi švigale besede.
Že prvi dan seveda veliki kulturni preobrat in šok. Divja vožnja do študentskega doma, ki pa je daleč od normalnega doma. Velik hotel, z več kot 200 mednarodnih študentov, z odprtima bazenoma na sredini kompleksa, ležalniki in restavracijo. Hm, se niso mogoče zmotili?
Velik študentski dom, ki je sicer zelo drag, se nahaja v vasi Lija sredi otoka. Vas sicer ne zgleda kot vas, ampak kot mesto, saj na Malti zelo težko ločiš, kje se ena vas začne in kje druga konča. Malta je namreč zelo pozidana z njihovim posebnim svetlim kamnom in mediteranskim načinom arhitekture. Hiše sploh nimajo strehe, ampak imajo na vrhu terase, od koder se razlega čudovit razgled. Lija kot vas sicer spominja na kakšen prestižen geto, kjer so vile stare več kot petsto let, stari stolpi in vsekakor ne smemo izpustiti cerkve. Malta, kot zelo katoliška država, ima v vsaki vasi mogočno cerkev in kapele, saj so prebivalci zelo verni in temu primerno v mnogih pogledih tudi zelo konzervativni. Na Malti je na primer prepovedano plavanje in sončenje brez kopalk in temu sledi tudi velika kazen. V študentskem domu so sobe ločene po spolu, kot tudi osnovne šole, ki so za dečke in deklice posebej. Sobe v domu so kot apartmaji, ki imajo vhod iz notranje strani, kjer je neko dvorišče z že omenjenim bazenom. Ta kompleks zgleda kot nekakšen grad nekje v arabskem svetu. Ravne strehe s terasami na vrhu, rumen kamen, čudovita srednjeveška kamnita ograja, vrtovi in rdeči hibiskus, ki z živimi cvetovi poživi okolico. Študenti, hja, kot je mnogim znano: zelo sproščeno ozračje, zabave ob bazenu, zvoki kitare ob večerih so kar dnevni repertoarji. Kar se tiče same univerze. Iz doma je organiziran zastonj prevoz do univerzitetnega kompleksa, kjer se nahajajo vse fakultete, administracija, menza in knjižnica. Kar je zelo priročno je to, da je na enem mestu celotni izobraževalni center, tako ne potrebuješ skakati na različne konce in kraje, kot je to znano v Sloveniji in drugod. Fakultetni kompleks je prenovljen in opremljen z vsemi modernimi sredstvi za študij. Tudi sam izobraževalni sistem je zelo odprt in posodobljen ter zelo uspešen. Študij in predmete lahko izbiraš med dvema fakultetama ali več, odvisno od želje in samega študija. Tako lahko kombiniraš ekonomijo in umetnost ali nekaj čisto drugega. Nekaj predmetov je seveda obveznih, ampak še vedno je veliko možnost za izbiro zelo zanimivih predmetov kot so mediteranske študije, tropska medicina, itd. Sicer bolonjski sistem na nekoliko drugačen način. Vendar pa so pri izvajanju samega študija zelo strogi, vsa predavanja na vseh fakultetah so obvezna, veliko je projektov in domačih nalog ter posvetovanja s profesorji. Individualno delo je lahko tako prednost, ker se naučiš res veliko, po drugi strani pa je lahko zelo naporno. Prav tako ni nobenih olajšav ali izgovorov, izpiti pa so zelo težki. Izobraževalni sistem so med drugim Maltežani prevzeli od Angležev, saj je bila Malta 150 let pod britansko oblastjo. Pa da ne bomo govorili le o učenju … Prvi teden je nekakšen uvodni teden ali bruc teden. To pomeni, da vsi študentje predavanja le obiskujejo in se odločajo katera si bodo izbrali. Vzporedno pa poteka nekakšna slovenska Študentska arena pred fakultetami, kjer se predstavljajo različne vladne in nevladne organizacije, fakultetna društva in glasbene skupine. V glavnem mestu Valletta pa navadno ta teden potekajo kulturni festivali, kot zaključek poletja, kjer se med drugim s svojimi deli predstavijo tudi študentje. Noč v Valletti pa je zanimiva tudi zato, ker se na tisti dan vsi obiskovalci oblečejo v bela oblačila. Starodavno baročno mesto tako zaživi v belih barvah, ognjemetih in čudovitih zvokih raznovrstne glasbe. Atraktivno mesto ali Druga Ibiza, kot mu pravijo mnogi, pa je Paceville. Nočno življenje je res neverjetno. Vsak dan v tednu do poznih jutranjih ur diskoteke oživijo, ulice napolnijo mladi, turisti in tudi kakšne starejše skupine se najdejo vmes. Diskoteka pri diskoteki, ne veš kam bi se obrnil, različni glasbeni repertoar, jazz klubi, Salsa Fuego Bar in heavy metal kleti, vse napolnijo zabave željna bitja. Za lačne trebuščke poskrbijo različne restavracije, kot je naprimer Burger King, ki so odprte celo noč. Malta za mlade ni samo raj za zabavo, ampak tudi športni izziv in kulturni jam. S svojo zanimivo plažo in razgibanim podvodnim svetom je raj za potapljanje in plezanje. Strmi klifi so kot nalašč za adrenalina željne športnike. Dva manjša otoka Comino in Gozo sta nahajališče podvodnih votlin, strme plaže in divji podvodni svet. Prav tako ne manjka starodavnih templov in cerkva. Ste vedeli, da so na Malti templji, ki so stari okoli 6000 let in so starejši od Stonehenga in egipčanskih piramid? Na Malti se za vsakega najde kotiček – umetnike, zgodovinarje, športnike, študente, starejše ljudi, otroke in še za marsikoga. Bogata malteška zgodovina je odraz sedanjosti, ki se kaže tako v jeziku, arhitekturnemu pogledu in okolju kot v družbenemu sistemu. Francoska, angleška in arabska nadoblast je pustila pečat marsikje. Jezik, sicer semitski, je mešanica arabščine in italijanščine s francoskim naglasom. Vmes pa se najde tudi kakšna angleška beseda. Malta je bila namreč angleška kolonija vse do 1964. Danes sta tako na Malti dva uradna jezika, malteški in angleški. Tudi predavanja so v celoti v angleščini, dvojezične ulice in časopisi, hrana in opoldanski angleški čaj. Kombinacija vožnje po levi strani z divjim malteškim temperamentom pa Malto uvršča na prvo mesto po prometnih nesrečah v EU! Piko na i vpliva angleške kolonizacije pa predstavljajo tipične angleške telefonske govorilnice. Rdeče velike telefonske škatle, ki v svoji živi barvi poživijo enolične ulice, odete v svetlo barvo malteškega kamna. Sahha do naslednjič!
Urška Cehner
