Danes so države sveta zelo povezane ena z drugo in med seboj sodelujejo na različne načine.
Da lahko to počnejo, med drugim pripomore tudi vzpostavitev diplomatskih odnosov, ki se lahko izrazi tudi na način, da ima država v drugi državi svoje stalno diplomatsko predstavništvo.
Vodja diplomatske misije je po navadi veleposlanik, tako da se tako predstavništvo v drugi državi imenuje veleposlaništvo. Kot imajo druge države svoja veleposlaništva v Sloveniji, ima tudi Slovenija svoja veleposlaništva v več kot petdesetih državah sveta.
Kaj delajo veleposlaništva?
Veleposlaništva so namenjena predstavljanju države pošiljateljice (npr. Slovenije, ki odpre svoje veleposlaništvo v tujini) v državi sprejemnici (po navadi država, kjer je veleposlaništvo), zaščiti interesov države pošiljateljice in njenih državljanov v državi sprejemnici, pogajanjem z vlado države sprejemnice, ugotavljanju razmer in razvoja dogodkov v državi sprejemnici in poročanju o tem vladi države pošiljateljice, pospeševanju prijateljskih odnosov med državama in razvijanju medsebojnih gospodarskih, kulturnih in znanstvenih odnosov in drugo.
Eno največjih in najpomembnejših slovenskih veleposlaništev se nahaja v Združenih državah Amerike (ZDA), natančneje v njihovem glavnem mestu, Washingtonu, D.C.
Čeprav gre za naše največje veleposlaništvo, je število zaposlenih na našem veleposlaništvu v ZDA v primerjavi z drugimi državami majhno, saj jih je le 10. Za primerjavo, na francoskem veleposlaništvu v ZDA je zaposlenih več kot 400 ljudi.
Konzularno predstavništvo
Poleg diplomatskega pa je na veleposlaništvu v Washingtonu tudi konzularno predstavništvo. Nanj se lahko v tujini obrnemo, npr. če izgubimo potni list ali nam ga nekdo ukrade, poleg tega se tja lahko odpravimo tudi na volitve, če nas v tujini okradejo in nimamo dovolj sredstev za vrnitev domov, če smo v času volitev v tujini (vendar moramo to vnaprej napovedati in sporočiti Državni volilni komisiji) ali če nujno potrebujemo pomoč. Tuji državljani pa tam lahko pridobijo vizo, če jo potrebujejo za vstop v našo državo.
Možnost dela na veleposlaništvu za študente
Veleposlaništvo v ZDA vsako leto objavi razpis za opravljanje neplačanega študentskega stažiranja. Nanj se lahko prijavijo vsi študentje, ki bi želeli spoznati, kako poteka delo na veleposlaništvu in pri tem delu aktivno sodelovati. Dobro je tudi, če jih zanima mednarodno pravo, mednarodni (ekonomski) odnosi in podobno. Razpis je objavljen vsako leto nekje v začetku junija. Prijavljeni kandidati morajo ob svoji prijavi predložiti svoj življenjepis, motivacijsko pismo v angleščini in do dve priporočili. Izmed prijavljenih kandidatov nato veleposlaništvo izbere njim najbolj ustrezne. Neplačano stažiranje zdaj traja 4 mesece. Izbrani študenti imajo tekom stažiranja na veleposlaništvu pravico do brezplačne uporabe sobe za bivanje v stanovanju, ki je sicer namenjeno gostom. Slednje je velika prednost tako v primerjavi s stažisti na veleposlaništvih drugih držav kot tudi sicer, saj so stroški najema stanovanja v Washingtonu visoki.
Kaj stažist dela na veleposlaništvu?
Ker sta na veleposlaništvu naenkrat le dva stažista, se ima stažist priložnost seznaniti s celotnim delom veleposlaništva. Njegovo delo pa zajema predvsem udeležbo na t. i. think tankih (predavanja in okrogle mize o aktualnih temah z vrhunskimi strokovnjaki s tega področja) in pripravo poročil o njih, pisanje člankov v angleščini o določenih temah, sodelovanje pri dogodkih na samem veleposlaništvu (npr. za v ZDA živeče Slovence, pa tudi za Američane, ki se želijo seznaniti s slovensko kulturo in Slovenijo nasploh) in drugo. Delo je pestro in zanimivo. Hkrati pa bivanje v svetovni metropoli stažistu omogoča, da si pridobi številne kontakte in vzpostavi osebna poznanstva, saj se v Washingtonu zbirajo najbolj sposobni in motivirani ljudje s celega sveta. Med drugim ima seveda tudi možnost, da se v okviru svojega prostega časa seznani s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, ki jih ponujajo ZDA. Tako predstavlja stažiranje na našem veleposlaništvu v ZDA lepo, strokovno, predvsem pa življenjsko izkušnjo.
Blaž Božnar
