Letos devetega novembra mineva trideset let od padca Berlinskega zidu. Zidu, ki je med letoma 1961 in 1989 delil vzhodni in zahodni Berlin. Zidu, ki je meril več kot 150 kilometrov. Zidu, kjer je ugasnilo nekje med 100 in 200 življenj (podatki so različni).
Začetek
Nemčijo in z njo tudi Berlin, prestolnico nekdanjega nemškega rajha, so si po koncu 2. svetovne vojne razdelile ZDA, SZ, Združeno kraljestvo in Francija. Takrat se je začela tudi hladna vojna, zaradi katere se je Berlin znašel v sredini boja med ZDA in SZ.
Po ustanovitvi Zvezne Republike Nemčije (ZRN) na zahodu in Nemške demokratične republike (NDR) na vzhodu se je nadzor nad mejo poostril: postavili so ograjo. Berlin naj bi bil takrat neodvisen od vzhodne in zahodne države, a je bilo v praksi drugače. Varnostni ukrepi na meji so se vedno bolj zaostrovali, od ustanovitve NDR pa so se njeni prebivalci na veliko preseljevali v Zvezno republiko (med letoma 1949 in 1961 se je preselilo 2,6 milijona prebivalcev), kar je ogrožalo obstoj vzhodne države.
Gradnja
Tako se je začela gradnja zidu. Ta je bila najprej skrivnost vzhodnonemške vlade, a je kmalu postalo očitno, kaj se dogaja. Avgusta leta 1961 so vojaki in policisti začeli zapirati cestne povezave proti zahodu, na mejnih prehodih so bile Sovjetske enote ves čas v bojni pripravljenosti.
Med gradnjo so izselili okoliške prebivalce in razstrelili bližnje cerkve. Zid je meril 156,4 kilometra in je pretrgal povezave med vzhodnim in zahodnim delom mesta. Ko je bil zahodni Berlin popolnoma obkoljen, se je ta nahajal kot otok sredi teritorija vzhodne Nemčije.
Pobegi
Zid je dopolnjeval obsežen varovalni sistem: bodeča žica, jarki, rešeta, kontrolna vozila, opazovalni stolpi in službeni psi. Po vsakem uspešnem pobegu na zahod so zid nadgradili. Vzhodnonemški vojaki na meji so imeli ukaz, da preprečijo vsak poskus pobega, četudi z ubojem. Poleg tega so morali zahodnonemškim novinarjem preprečevati vmešavanje.
Vzhodni prebivalci so kljub temu poskušali bežati na zahod: vzroki so bili različni, od bolj perspektivnega zahoda do družine in prijateljev, ki so ostali na zahodu. 75.000 ljudi se je zaradi poskusa pobega moralo zagovarjati na sodišču, 5.000 jih je uspešno zbežalo, 100.000 jih je poskusilo pobegniti. Prebivalci zahoda so lahko dobili prepustnice, ki so jim ob koncu leta dovoljevale obisk sorodnikov na vzhodu.
Padec
Berlinski zid je padel 9. novembra 1989 po več kot 28 letih. Do tega so privedla množična zborovanja in protesti, pobegi ter zahteve po svobodi potovanja vzhodnih državljanov. Padec je sprožila konferenca, na kateri je predstavnik socialistične partije Nemčije Günter Schabowski govoril o novih pravilih potovanja, ki naj bi dajala veliko več svobode in pričela delovati takoj. Konferenco so ljudje spremljali po televiziji, ob besedah Schabowskega pa se jih je na tisoče podalo k mejnim prehodom in zahtevalo odprtje. Obmejna vojska je najprej odprla prehod Bornholmer Strasse, kasneje pa še ostale. Zahodni prebivalci so vzhodnjake sprejeli z odprtimi rokami, gostilne so zastonj točile pivo.
Odgovornim za smrti in ostale nepravilnosti na zidu so sodili; proces se je končal poleti leta 2004, med obsojenimi je bil tudi Erich Honecker, nekdanji predsednik Državnega sveta NDR.
V Berlinu bo zaradi tridesetletnice te dni potekalo veliko dogodkov v spomin na padec zidu. Če se boš v Berlinu mudil v kakšnem drugem obdobju, si še vedno lahko ogledaš Berlin Wall Memorial, Checkpoint Charlie in East Side Gallery.
Novinar
