Z Zoranam Savinom, direktorjem Styria digital marketplaces, ki upravlja s portalom MojeDelo.com, smo se pogovarjali o načrtovanju in grajenju kariere, kaj sploh je karirea, poklicih prihodnosti, dobro napisanem Cv-ju in še čem zanimivem.
Kaj sploh je kariera in kako se jo v današnjih časih gradi?
Tradicionalno pojmovanje kariere je pomenilo napredovanje iz nižjih položajev na višje v okviru organizacije ali delovnega mesta; predvsem smo za kariero smatrali tiste posameznike, ki so jih mediji dobro izpostavili in prepoznali kot karieriste.
Danes se tako pojmovanje kariere umika novim konceptom in definicijam. Kariera vedno bolj predstavlja posameznikovo celotno življenjsko pot, ne le pot na področju dela. Označuje posameznikovo tranzicijsko, dinamično in fleksibilno napredovanje v različne smeri, odvisno od sprememb v okolju.
Razvoj kariere predstavlja pridobivanje različnih spretnosti, izkušenj in znanja. Načrtovanje in vodenje kariere pomeni večanje kompetentnosti, znanja in zmožnosti za delo. To je dejaven proces, katerega sestavni del so različne oblike učenja in dela. Vključuje formalno, neformalno in informalno obliko učenja ter na drugi strani, poleg različih oblik zaposlitve, tudi vse neformalne oblike dela, kot so delo na domu, prostovoljno delo v skupnosti in drugo. Razvoj kariere je odvisen od posameznika in poteka vse življenje. Ustvarjanje kariere je tako vseživljenjski proces. Kariera se gradi in se ne zgodi.
Morda velja omeniti tudi to, da kariero vsak dojema drugače. Družba kot takšna ni edini pravi »razsodnik«, kaj kariera je in termin kariera danes ni več rezerviran samo za ključne akterje v eliti, kjer je glavno merilo tudi uspeh v finančnem smislu, pač pa je lahko to posameznik, ki dela na področju, ki ga veseli (pa sam zaznava napredek v razvoju svoje karierne poti); lahko je to posameznik, ki se ukvarja denimo s “slacklinom”, kar ne pomeni, da je s tem obogatel, niti v večini primerov ni vabljen v sam vrh na nacionalni ravni, je pa povabljen na strokovno srečanje v tujino, se udeležuje različnih tekmovanj in kot strokovnjak na tem področju postavlja mnenje.
Kariera s tem ni izgubila na vrednosti, pač pa omogočila posameznikom, da tudi na neelitnih mestih dosegajo, čutijo uspeh, ki jih na nekem področju osebnostno izpopolnjuje.
Kaj lahko študentje naredijo za kariero oziroma zaposlitev že v času študija? Kaj jim svetujete, da jim bo lažje vstopiti na trg dela?
Najboljše in najlepše je, če študenti vedo, kaj si želijo delati v življenju. Potem je pot mnogo lažja. Zelo uporabno je, da študenti v času študija delajo in na ta način pridobivajo pomembne izkušnje. Vsako delo šteje, saj vsako izmed del prinaša posebne spretnosti, znanja in izkušnje, posebej v odnosih z ljudmi. Pri vsakem delu je prav, da se nanj osredotočijo, se čim bolj izkažejo in pokažejo pripravljenosti in željo po delu. Vse te izkušnje, pridobljene na takšen način, že štejejo med prave izkušnje, ki jih navedejo pri iskanju službe. Pri vsakem delu je mogoče pridobiti katero od zahtevanih spretnosti na razgovorih za službo. Naš nasvet je: pridobiti čim več izkušenj, znanj in spretnosti, ki bodo prišle prav pri iskanju službe in vedenje, katere so tiste stvari, ki jih delajo dobro in natančno, poznavanje svojih pomanjkljivosti … Vse to pride prav, ko se je treba začeti dogovarjati za prvo službo. Pa ne samo za prvo, za katerokoli službo.
Posamezniki bodo kariero lahko razvijali na tistih področjih, ki jih veselijo, na tistih, na katerih so dobri, bodo nekoč suvereni, delo pa jim v tem primeru ne bo predstavljalo le 8-urnega dela z mislimi nekje drugje.
Kako iskati zaposlitev oziroma delodajalce?
Zaposlitev ali zaposlovalce gre iskati na področjih, ki te zanimajo. Če se zanimaš za kakšno specifično podjetje, o njih poizveš in prebereš čim več, se pozanimaš o njihovem načinu dela, o njihovih posebnostih, vrednotah in željah in se v prošnji za službo osredotočiš na tisto, kar je skupnega tebi in podjetju. Podjetja lahko iščemo na zaposlitvenem portalu MojeDelo.com, kjer so podjetja, ki iščejo primerne kadre zase in so njihove zahteve natančno zapisane. Prav tako je treba odpreti oči in ušesa in spremljati trg dela, na vseh nivojih.
Vse več je samostojnega podjetništva, vaše mnenje o tem?
Edina stalnica sodobnega sveta, na kateremkoli področju posameznikovega dela, so spremembe. Te so se zajedle v vse sfere, tudi strokovno, delovno področje posameznika. Pričakovanja, da se bo posameznik odločil za en poklic in na tem področju delal vse svoje delovno aktivno obdobje, so postale iluzija. V povprečju vsakih pet let menjamo delodajalca oziroma delo. Prav tako je zaposlitev za nedoločen delovni čas že v upadu, kar pomeni, da hitre spremembe narekujejo posameznikove hitre odločitve.
Glede na zahteve na delovnih mestih in zgoraj napisano lahko rečemo, da je samostojno podjetništvo ena izmed vedno bolj pogostih oblik zaposlitve, kar seveda pozdravljamo. Če ima posameznik idejo, produkt ali storitev, strategijo, cilje in želi to uresničiti, je samo še vprašanje časa, kdaj bo imel toliko poguma, da to izpelje. Ostanki preteklega sistema nas zadržujejo v krempljih prepričanja, da je varnost ključna vrednota tudi na delovnem mestu. Nobeno delovno mesto ni več varno.
V ospredje prihaja bolj vrednota svobode: delo predstavlja tiste stvari, ki so nam »fajn«, nam daje svobodo, kdaj bomo stvari naredili, daje nam možnost odločanja, za katerega delodajalca bomo delali (ali zase …).
Kakšni kadri so najbolj iskani? Kakšna so potrebna znanja? Kaj najbolj cenijo in iščejo delodajalci?
Glede na hitre gospodarske spremembe je zelo nehvaležno napovedovati, kam bodo šli poklici prihodnosti. Glede na trenutno stanje lahko damo okvirne predloge. Vse bolj bodo potrebni računalniški programerji, IT strokovnjaki, finančni analitiki, tržniki, farmacevti, biokemiki, zdravniki, zobozdravniki, medicinske sestre, poklici, povezani z zdravstveno nego na domu, strojni inženirji, zelena delovna mesta (varčna raba energije, zemeljskih virov, lesarstvo), gostinstvo in turizem.
Ne gre zanemariti dejstva, da se še vedno iščejo kamnoseki, izdelovaci kovinskih konstrukcij, oblikovalci kovin, orodjarji, električarji, avtokaroseristi, peki, mesarji, mizarji, zidarji, kleparji, slikopleskarji, gozdarji, dimnikarji. To torej vemo, vprašanje pa je, kaj vas zanima.
Edino, kar šteje v življenju, je dejstvo, da boste počeli tisto, kar vas resnično veseli. Če ste našli poklic, ki vas veseli, sledite poti, ki vas bo pripeljala do njega. Delodajalci najbolj spoštujejo strast do dela, voljo, energijo in motivacijo. Vsakega dela se da priučiti, delovne vneme in želje, da bi delali prav v tem podjetju, ne. Zato je ta X-faktor tisto, česar si vsi delodajalci želijo. Željo po delu, po tem, da bi s svojim znanjem in izkušnjami pomagali njihovemu podjetju.
Kakšen naj bo življenjepis oziroma CV, kakšen nasvet?
Dobro napisan življenjepis vas bo postavil nad ostale v pičlih nekaj sekundah. Načinov, kako napisati dober, kreativen, inovativen življenjepis, je na spletu ogromno. Vaš življenjepis (CV) ima manj kot 30 sekund časa, da prepriča kadrovika. Pa je pripravljen tako, da ga bo prepričal?
Vsak delodajalec ima v glavi sliko idealnega kandidata. Iz kupa prijav na delo, ki jih prejme, bo po hitrem pregledu izbral tiste kandidate, ki ustrezajo njegovem videnju idealnega kandidata. Če vaš življenjepis ni pripravljen tako, da ustreza tej sliki, potem praktično nimate nobene možnosti, da dobite to delovno mesto. Verjetno se vsak vpraša, kako pa lahko ugotovim, kakšno sliko ima v glavi? Po navadi lahko iz napisanega oglasa, uporabljenih besed in stila ugotovimo, kakšna je slika, ki jo ima kadrovik. Internet nam ponuja kopico informacij: pogledamo, kakšno je podjetje, kakšen kader je tam zaposlen, kdo so ljudje, ki kreirajo ekipo, direktor, kadrovik … celotna slika vam bo dala informacije o tem, kakšno osebo želijo zaposliti.
Takoj na začetku napišite, kaj znate in kakšne izkušnje imate. Ne pozabite na sliko, ki mora biti lepa, poslovna slika. Ta pokaže veliko o vas. Življenjepis ne sme biti predlog, stran ali dve sta dovolj, biti pa mora informativen in pregleden, dobro je, da vsebuje nekaj, kar vas bo ločilo od ostalih.
