Med študenti slovenskih Univerz je največ prahu dvignila novica o znižanju izpitnih rokov. Študent lahko v enem študijskem letu štirikrat opravlja izpit, posamezni izpit pa lahko opravlja skupno največ osemkrat.
V primeru, da študent tudi osmič ni opravil posameznega izpita, se ga izpiše z univerze. Poleg tega lahko profesor, ki predava v zimske semestru se odloči, ali da v zimskem semestru izpitni rok ali ne. Vedno več je tudi govora, da zaradi le 4 izpitih rokov ne bo več jesenskega izpitnega roka.
Z novim študijskim letom je na Univerzi v Mariboru začel veljati nov pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja. V nadaljevanju si lahko preberete nekaj bistvenih sprememb oziroma določil:
” Nosilec učne enote je vsako študijsko leto na uvodnem predavanju dolžen študente podrobno seznaniti z načinom preverjanja in ocenjevanja znanja posamezne učne enote.
” Študent lahko odjavi izpit najkasneje en dan pred izpitom.
” Če študent odda pisno nalogo brez imena in priimka oz. vpisne številke, brez vsebine ali pa je sploh ne odda in je bil na seznamu registriran za opravljanje izpita, se šteje, da na izpitu ni bil prisoten, da se od opravljanja izpita ni odjavil ter ima prepoved prijave na izpit v naslednjem roku.
” Po ugotovljeni kršitvi študent ne sme nadaljevati preverjanje znanja, njegov izdelek se oceni z negativno oceno, na seznamu prisotnih pa se evidentira kršitev izpitnega reda. Kršitev evidentira izvajalec izpita.
Nekaterim se znižanje izpitnih rokov ne zdi nič posebnega oziroma jim niso proti. Če malo pogledamo po tujih univerzah, so pri nas še zelo strpni glede tega. 4 roki na leto se mnogim zdijo čisto sprejemljivi- v 4ih poskusih izpita ne naredijo samo tisti, ki se zanašajo na plonkanje in minimalno znanje. Če se učiš, ni dane bi v 4ih poskusih skupaj spravil toliko, da bi zadoščalo. Edini problem je, če te ima profesor na piki, tisto zna bit pa res pravi pekel.
Zaradi take strpnosti in podpore na nekaterih področjih študentskega življenja je tudi pri nas študij tako “in” in se študira tako dolgo, ker nam je skoraj prelepo. Po primerjavi relacije med vpisanimi študenti in tistimi, ki doštudirajo, smo na samem dnu, doštudira jih namreč majhen procent. Tudi pri času študiranja si večina vzame čas in počasi napreduje iz letnika v letnik. Svoje pravice študenti dobro poznajo, dolžnosti pa bolj tako. Nekateri študentje žal to izkoriščajo, konkretno pri izpitih: gredo posamezen izpit po nekajkrat “pogledat”, potem nekajkrat plonkajo pa ne gre vedno skozi, potem pa komaj resno vzamejo vse skupaj. In še kar bi imeli več rokov. Je pa res, da je pogost problem pri nas žal tudi to, da se profesorju nek študent zameri in dobi subjektivno oceno ali pa ga ta celo vedno “vrže” na izpitu- kar je po moje edini zares dober argument proti spremembam o ocenjevanju- se mi zdi, da bi bil dober ukrep boljši nadzor nad izpiti, ki bi kaj takega onemogočal.
Nataša
“To pomeni, da bomo študentje en izpit lahko opravljali le 4x v enem študijskem letu (prej 5x) in 8x vse skupaj (prej 10x), potem pa se nas izpiše. Kar pomeni, da so spremenili pravilnik in nam znižali število izpitnih rokov. Kar pa lahko pomeni tudi posledico, da se bo še več študentov izpisalo. Osebno se s tem sploh ne strinjam, saj mislim, da se lahko iz kakršnih koli vzrokov zelo hitro zgodi, da en izpit opravljaš 4x in ga ne opraviš.”
Tatjana
“S tem, da je manj izpitnih rokov se ne strinjam, ker velikokrat se zgodi, da komu kakšen predmet res ne gre in mu večkrat spodleti. To vem iz lastnih izkušenj. Je pa res, da študenti velikokrat ne pridejo na izpit pripravljeni. Zato bodo sedaj morali na izpit priti pripravljeni in ne bo več tistega, ko naj bi prišli na izpit samo zato, da vidijo kako zgleda. Kakorkoli gledamo ima vse svoje prednosti in slabosti.”
Prav zares. Vsaka stvar ima svoje pozitivne kot tudi negativne lastnosti, od nas pa je odvisno kaj vidimo, kaj lahko naredimo. So ljudje, ki opazijo le negativne stvari in so ljudje, ki lahko tudi iz negativnih stvari potegnejo pozitivne.
Mojca Polc
