Oglasi, oglasi, oglasi. Listamo po časopisu in tam so oglasi. Vklopimo radio in televizijo, in glej jih – oglasi. Hodimo ob cesti in spet smo obdani z oglasi. Nekateri so celo osvetljeni, da jih slučajno ne bi spregledali, ko pade noč. Dejstvo je, da živimo v času oglasov, ki pa so postali že zelo agresivni. Jim kdo sploh še verjame? Jih kdo še pogleda? Še vedno je dovolj tistih, ki verjamejo, da so oglasi iskreni. In zakaj ne bi? Slikice na ekranih so dovolj lepe in kar želimo si, da bi to imeli tudi mi doma. Pa kaj, če je ne bomo nikoli uporabili. Pomembno je, da jo imamo.
Nekateri so zgolj lepi. Drugi le obveščajo o lastnostih izdelka ali storitve. Velika večina pa govori o presežnikih in povzdiguje izdelek ali storitev nad oblake (najbolj belo perilo, sijoča belina zob, vitka postava brez diete,…).
Pred kratkim sem v več slovenskih revijah in prilogah opazila zelooo dolgo oglasno sporočilo. Z naslovom “Margarita Drozg: Izgubila sem 30 kg brez diete”. Živimo v družbi, ki ima raje vitkost in tisti, ki radi jemo in uživamo v okusih, se že veselimo imeti vitko postavo brez diete. Zato večina ljudi zlahka “nasede” takim in podobnim oglasnim sporočilom. Ker je laže. In potem … razočaranje! Že zdrava pamet nam pravi, da to ni mogoče. Kako lahko shujšam brez diete, ne da se odrečem vsem dobrotam: čokoladi, sladkarijam, okusnemu krompirčku? A če tako piše v časopisu, bo že res. In veliko je takih, ki verjamejo.
V Sloveniji na področju oglaševanja obstaja samoregulacija. To pomeni, da mora vsak naročnik upoštevati in presoditi o moralnosti in etičnosti oglasnega sporočila. Kljub temu pa obstaja tudi Oglaševalsko razsodišče, ki deluje znotraj Slovenske oglaševalske zbornice. Bistvo razsodišča je, da razsoja le o prijavljenih primerih. Se pravi, da lahko in bi moral vsak posameznik ali organizacija prijaviti Oglaševalskemu razsodišču oglasna sporočila, ki se mu zdijo sporna in kršijo Slovenski oglaševalski kodeks. V kolikor razsodišče ugotovi, da oglasno sporočilo krši ta pravila, naročniku oziroma izdelovalcu oglasa priporoča, da ga umaknejo iz medijev. In večina naročnikov k sreči še upošteva njihovo odločitev.
Nekaterim pa se to ne zdi potrebno. Kot v našem primeru. Margarita nas še vedno prepričuje o svojem uspešnem postopku izgube kilogramov, čeprav je Oglaševalsko razsodišče ugotovilo, da krši dva člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa – poštenost in resničnost. In verjamem, da se še vedno najde kdo, ki verjame (oz. si želi verjeti) v tekst, ki je napisan na kar štirih straneh. Zakaj pa ne bi? Saj je napisano kot resen članek. In kar težko je iti mimo, ne da bi tudi sam poskusil z njeno metodo. Vendar, jaz znam brati oglase. Pa ti?
Mateja Rozman
