Oznake na živilih nas, kupce, lahko zelo hitro zavedejo. Nekatera dajejo vtis, da gre za ekološko pridelana živila, čeprav to sploh niso. Nadzor nad ekološkimi kmetijskimi pridelki in živili opravljata kmetijska inšpekcija in inšpekcija za kakovost živil.
Ekološko, biološko in organsko
Te tri oznake imajo podoben pomen in označujejo živila, ki so pridelana naravno in ustrezajo natančno določenim standardom. Ekološko pridelano živilo je tisto, ki je pridelano pod nadzorom in brez sintetičnih sredstev za varovanje rastlin, brez gensko spremenjenih organizmov, umetnih gnojil in sintetičnih dodatkov v krmilih za živali. Živilo nosi oznako ekološko, če zadostuje vsem kriterijem in ima dodeljen poseben certifikat. Sestavine morajo biti v celoti ali vsaj v 95 odstotkih kmetijskega izvora in iz ekoloških kmetijskih pridelkov. Popolnoma prepovedano je preventivno zdravljenje živali s kemoterapevtiki.
V Sloveniji pridelana in predelana ekološka živila morajo poleg šifre organa, ki je izdal certifikat, imeti tudi uradni državni znak. Na vseh živilih, ki so bila pridelana in predelana v EU, mora biti poseben znak EU in naveden organ, ki je certifikat izdal. Izjema so ribe in divjačina, ki se jih z oznako ekološki ne sme označevati.
Kmetijski pridelki in živila so lahko poleg z uradno označbo ekološko označeni tudi z drugimi zasebnimi blagovnimi znamkami, kot npr. Biodar in Demeter. Biodar je kolektivna znamka za živila, ki so pridelana ali predelana po standardih za ekološko kmetovanje Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije, katerih pravila so pri določenih zahtevah celo strožja od državnih ali evropskih. Eno pomembnejših določil je, da mora kmetija ekološko kmetovati na celotnem obratu.
Demeter pa je mednarodna blagovna znamka živil, ki so pridelana in predelana v skladu z načeli biodinamičnega kmetijstva. Ta vključuje tudi posebno pripravo obdelovalne zemlje in upoštevanje naravnih ciklov pri izbiri časa priprave zemlje, sajenja, pobiranja …
Integrirano ni ekološko
Še posebej pozorni moramo biti pri oznaki integrirano, saj ne pomeni nič več kot to, da je bilo živilo pridelano doma. Do narave je ta način pridelave živil sicer prijaznejši kot konvencionalni. Je pa dovoljena uporaba škodljivih sintetičnih in fitofarmacevtskih sredstev, čeprav je omejena na najnujnejšo količino. Tudi tovrstna živila morajo imeti certifikat akreditirane organizacije.
Naj vas ne zavedejo lepe besede
Kadar so na embalaži namesto bio ali eko oznake, kot so alternativno, naravno, nepredelano, neškropljeno, prihaja s kmetije, iz kontrolirane pridelave, tradicionalni način proizvodnje in podobno, lahko brez dvoma pomislite, da vas morda zavajajo. Vendar ni nujno, da so ti izdelki slabi, to le pomeni, da niso iz ekološke pridelave. Ker niso zaščiteni, so brez prave vrednosti in ne vemo natančno, pri čem smo. Morda so res zrasla na domačem vrtu, a ob uporabi kemičnih sredstev, ob prometni cesti ali …
Ne smejo nas zavesti tudi imena blagovnih znamk, ki morda nakazujejo, da bi lahko bila ekološka, kar pa v resnici niso (npr. Natura, Natureta, Zdravo življenje, Kultura narave, Bio itd).
Ksenija Glažar