Študentski pogajalci so na pustni torek dosegli dogovor z vlado in ministrstvom glede spremembe zakona o subvencionirani študentski prehrani.
Nekakšen uvodnik v pogajanja se je zgodil že na terenu, saj je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani v duhu začetkov subvencionirane študentske prehrane ob pustnem torku z akcijo Ko študent po hrano gre želela opozoriti na aktualno študentsko problematiko. Tako so mimoidočim pred poslovalnico prodaje bonov delili krofe in golaž, pustni dan pa je bil precej bolj pomemben z vidika prihodnosti študentske prehrane, saj so na vladnem svetu za študentska vprašanja obravnavali novelo o spremembah zakona o subvencionirani študentski prehrani, s katerim naj bi se Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) skušalo odvzeti javno pooblastilo za izvajanje študentske prehrane.
Komercializacije ne bo
Pogajanja so bila za ŠOS kljub začetnim negotovostim in nasprotovanjem uspešna, saj je študentski pogajalski skupini na seji vladnega sveta za študentska vprašanja v dogovoru z vlado in ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve uspelo najti skupni jezik. Na ŠOS so bili prepričani v svoje konstruktivne predloge: “Ves čas usklajevanj in pogajanj smo upali, da bodo prevladali oziroma “zmagali” argumenti, kar se je na koncu tudi zgodilo,” pravi Saša Albreht, predsednica ŠOS. Študentska organizacija Slovenije in njene entitete bodo tako še naprej opravljale vlogo izvajalca prodaje študentskih bonov za prehrano, kar pomeni, da bodo skupaj z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve še naprej razvijali sistem študentske prehrane ter ga približevali študentom v luči zdrave prehrane. In kaj bi se zgodilo, če do dogovora ne bi prišlo? “Če bi ministrstvo izbiralo izvajalca preko javnega razpisa, pa lahko sklepamo o možnih posledicah, ki bi jih začutili študentje. Predvsem gre za morebiten problem komercializacije prodaje študentskih bonov,” menijo na ŠOS.
Med ponudniki vse več hitrih restavracij
V zadnjem času se je med ponudniki bonov pojavilo veliko restavracij s hitro prehrano, zato se postavlja vprašanje, ali prizadevanja ŠOS za zdrav študentski obrok prinesejo rezultate: “Odgovor na to vprašanje je dvoplasten. Prvič, študentu obveznosti na fakulteti večkrat narekujejo, da je “angažiran” na fakulteti ves dan (vaje, predavanja in seminarji), od jutra do večera, in tako žal nima časa za normalno kosilo, ampak se mora poslužiti hitre prehrane. Drugič, upamo, da bomo v okviru naslednjega razpisa uspeli zmanjšati število tovrstnih restavracij,” ocenjujejo povezavo napornega vsakdana študenta s časovno nezmožnostjo opravljanja kvalitetnega in zdravega obroka na ŠOS.
Odprta vprašanja, ki ostajajo
Na pogajanjih, ki jih lahko označimo za uspešna (vlekla so se več kot leto dni), se je vlada odrekla tudi časovnemu omejevanju prehranjevanja s študentskimi boni, saj so dosegli dogovor glede možnosti prehranjevanja z boni čez vse leto. Z novelo zakona o subvencioniranju študentske prehrane se bo spremenila tudi višina subvencije države, ki se bo z zdajšnjih 2,35 evra za en obrok v skladu z dogovorom med študenti ter vlado po potrditvi zakona v parlamentu povišala za osem centov. Kljub temu je odprtih vprašanj, ki ostajajo, še kar nekaj. Odprto ostaja vprašanje participacije študentov pri upravljanju sklada za razvoj kadrov in štipendiranja, hkrati ostaja odprt pravilnik o subvencioniranem bivanju, ki ga je ŠOS že uskladila s predstavniki ministrstva za okolje in prostor, ki vodijo VI. delovno skupino Sveta Vlade RS za študentska vprašanja. Na ŠOS trenutno čakajo tudi na “odobritev” predlaganih pripomb s strani ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, na področju visokega šolstva pa na predlog novega skupnega zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti ter sklic II. delovne skupine, ki deluje pod okriljem ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
Tadej Buzeti
