S prvim delovnim ponedeljkom (to leto je to bilo 8. januarja) se po pravilih začnejo zimske sezonske razprodaje tekstilnega blaga in obutve.
Slovenski trgovci ponujajo oblačila in obutev iz jesenskih in zimskih kolekcij večinoma do 50 odstotkov ceneje, nekatere prodajalne pa so na prvi dan razprodaj svoja vrata za najbolj zagrete kupce odprle bolj zgodaj kot običajno in jih tudi zaprle kasneje. Datum začetka razprodaj in odstotek znižanja v posamezni prodajalni določi vsaka trgovina samostojno, razprodaja pa lahko traja največ tri tedne, kar pomeni, da bodo lahko v trgovinah, ki so z razprodajami začele v ponedeljek, blago po znižanih cenah ponujali do vključno ponedeljka, 29. januarja.
Prodajalci krivijo evro in toplo vreme
Odziv kupcev na razprodaje je letos, v primerjavi z minulimi leti, nekoliko slabši, so povedali prodajalci. Nekateri so mnenja, da je kupce prestrašil evro, drugi krivijo nenavadno toplo vreme, ki ne vzpodbuja k nakupu zimske garderobe. Nekateri ocenjujejo, da ljudje ne čakajo več na razprodaje, ampak raje izkoristijo druge popuste, kot so na primer praznični decembrski popusti, večina pa je mnenja, da je k slabšemu obisku prodajaln pripomogla kar mešanica vseh zgoraj naštetih razlogov. No, kakršni koli so že pravi razlogi za manj nakupov, vsaj zaenkrat ni čutiti, da bi evro kupce odvrnil od nakupov. Po anketah sodeč, se jih je večina sprijaznila, da je to pač naša nova valuta, ki se je bomo morali v vsakem primeru prej ali slej navaditi. Podobno mnenje o evru so izrazili tudi tisti, ki se razprodaj ne nameravajo udeležiti. Uvedba evra pač ni v ničemer spremenila ravnanja ljudi na razprodajah, kvečjemu je na manjše povpraševanje, zlasti po smučeh, najverjetneje vplivala “pomladna” zima.
Odziv na razprodaje pa so kot dober ocenili v nekaterih trendovskih trgovinah, ki so bolj priljubljene predvsem med mladimi, in v večjih nakupovalnih središčih, kot je na primer Citypark v ljubljanskem BTC-ju. V dobro obiskanih trgovinah strahu pred evrom niso občutno opazili, prav tako pa nova valuta ni povzročala zapletov ali občutno daljših vrst na blagajnah, razen v nekaterih večjih trgovinah (H&M, MEGA OUTLET, ZARA). Trgovci ponavadi prodajo največ izdelkov prvi dan razprodaje. Drugi dan je prodaja približno 70 odstotkov prvega dne, tretji dan pa “le” 45 odstotkov prvega dne. V prodajo gredo slabo zimski plašči, šali, rokavice, puloverji, najbolje pa se prodajajo prehodna oblačila, kar je logično, glede na to, da je vreme že skoraj pomladno.
Kar se tiče zavajanja kupcev s strani trgovin, skuša take stvari preprečevati Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS), ki tako kot vsako leto opravlja nadzor zimskih posezonskih razprodaj, na terenu pa je ves čas razprodaj tudi zadostno število inšpektorjev, ki v zvezi z razprodajami iščejo nepravilnosti in kršitelje tudi ustrezno sankcionirajo. Hujše kršitve kaznujejo v skladu z zakonom, ob manjših kršitvah pa kršitelje le opozorijo ali predlagajo postopek kaznovanja pri Častnem sodišču GZS, ki lahko izreče opozorilo, opomin in javni opomin. TIRS tudi ugotavlja, da se število kršitev, na primer neoznačitev blaga s staro in novo znižano ceno, objava večjega odstotka znižanja, kot je to dejansko, zavajajoča objava razprodaje, iz leta v leto zmanjšuje. Inšpektorji v glavnem hitro prepoznavajo manjše kršitve, največ kršitev se pa nanaša na nepravilno oziroma pomanjkljivo objavo razprodaje. Prijav potrošnikov v zvezi z razprodajami v preteklosti je malo, pravzaprav jih je vsako leto manj.
No pogled na gneče, ki se vsako sezono z namenom nakupovati po nižjih cenah pojavijo v trgovinah, pričajo o tem, da je za mnoge kupovanje užitek, za prodajalce, ki se morajo na nakupovalno mrzlico posebej pripraviti, pa pač ne. Odprava zakonske prepovedi prodaje po znižanih cenah v tednu pred začetkom sezonskih razprodaj izpred dveh let je nedvomno umirila nakupe med razprodajami. Kupci so se pač navadili na popuste že pred razprodajami, sploh decembra, in tedaj tudi več kupujejo, kot so pretekla leta. Študentski žepi pa tudi niso kaj prida polni, saj večino denarja študentje porabijo za novo leto. V povprečju vsak študent za novoletne praznike zapravi okoli 20.000 SIT oz. 83.50 EUR. No, kakorkoli, če gre vse tako kot do zdaj, bomo konec marca že nosili kratke rokave, poleti pa lahko pričakujemo nad 40 stopinj, tako da pač ne potrebujemo zimskih oblačil, kajne?
Predrag Rajčič
