Vsi tisti diplomanti, ki začnejo graditi svojo kariero že v času študija, so pri prehodu iz izobraževanja na trg dela bistveno uspešnejši kot tisti, ki so prepričani, da je predpogoj za kariero diploma.
Predvsem zaradi dveh med seboj tesno povezanih razlogov: 1. Zato, ker so si pri tem pridobili tako zelo iskane delovne izkušnje, nova in drugačna znanja, spretnosti in kompetence, da koristnih povezav in poznanstev niti ne omenjamo. 2. In kar je še pomembnejše, da so se jim v tem procesu zbistrile predstave o tem, kdo so, kaj želijo, kaj zmorejo in kaj še potrebujejo, da bodo svoja pričakovanja tudi uresničili.
Profesionalna kariera kot niz posameznikovih osebnih in delovnih izzivov, dosežkov, izkušenj in življenjskih spoznanj je vsekakor življenjski proces, ki se ga je smiselno načrtno lotiti vsaj v zadnjih semestrih študija. Nekaj namigov, kako postaviti trdne temelje in začeti graditi svojo kariero prav v času študija:
– Redno opravljanje izpitov, kajti dober, sproten in poglobljen študij izbrane stroke je temelj dobre kariere. Delodajalci in poslovni partnerji pogosto iščejo nove sodelavce med mladimi prav zato, ker jim prinašajo najsodobnejša spoznanja stroke. Zato se je smiselno odzvati priložnostim za sodelovanje pri različnih projektih, raziskovalnih nalogah, posvetih, konferencah in drugih projektih, ki tečejo na univerzi.
Pa vendar zgolj študij, pridobljeno strokovno znanje in nanj vezane kompetence pri iskanju našega mesta v poslovnem svetu morda ne bodo dovolj. Dejstvo je, da si svojo prepoznavnost in s tem tudi primerjalno prednost na trgu dela gradimo z aktivnostmi ob študiju. Poslovni partnerji dobra strokovna znanja pri mladih izobražencih predpostavljajo, prav posebej pa med njimi iščejo tiste in take, ki lahko ob tem ponudijo še kaj več. Na primer:
– dodatna, po možnosti specifična znanja, ki si jih posameznik lahko pridobi pri delu ali v času študijske izmenjave, študijske, podiplomske ali drugačne prakse, z načrtnim dodatnim izobraževanjem ipd.,
– dobro razvite socialne kompetence sodelovanja, sposobnosti motiviranja in navduševanja drugih, vodenja, prevzemanja odgovornosti in razumnega tveganja, empatije ipd., ki jih pridobivamo in razvijamo z aktivnim sodelovanjem pri najrazličnejših prostočasnih (in tudi zabavnih) aktivnostih: v društvih, organizacijah, združenjih, krožkih itd.,
– generične kompetence projektnega dela, postavljanja in uresničevanja zastavljenih ciljev, upravljanja s časom, jezikovnih spretnosti v tujih jezikih, sposobnosti sodelovanja tudi v virtualnih skupinah oz. v skupinskem delu na daljavo itd., ki jih razvijamo preko različnih oblik dela in izobraževanja,
– kvalitetne delovne izkušnje, pridobljene v času študija. Ni pomembna formalna oblika našega dela (in še manj plačilo) – študentsko delo, prostovoljstvo, projektno delo, delo doma ipd. – pomembna je vsebina tega dela. Izbirati velja z željo in mislijo, kakšno dodano vrednost nam delo prinaša: nova znanja, spretnosti, izkušnje, nova poznanstva ter preizkušanje in poznavanje sebe.
Prav v času študija imamo idealno priložnost, da znotraj varnega okolja izobraževanja preizkusimo svoje sile in preizprašamo svoje interese, zato se je smiselno odločiti za (vsaj eno) načrtno v kariero usmerjeno aktivnost:
– dodatno neformalno izobraževanje,
– aktivno sodelovanje v društvenem življenju (študentska društva, strokovna študentska združenja, prostovoljske organizacije: gasilci, taborniki …)
– vključitev v študentsko izmenjavo, študij in/ali praksa v tujini,
– praktično delo ne glede na plačilo in obliko sodelovanja, bistvena je vsebina,
– graditev perspektivnih socialnih mrež tako med kolegi kot med profesorji in delovnimi partnerji.
