Čeprav prehladi in gripa niso značilni le za hladno obdobje, so takrat pogostejši. Temperaturne spremembe slabijo imunski sistem. Virusi pa imajo v zaprtih prostorih boljše pogoje za razvoj.
Simptomi
Prehlad povzročajo številni virusi, ki jih je tudi čez sto različnih vrst. Zato tudi ni možno cepljenje kot proti gripi. Največ kar lahko naredimo, je, da si redno umivamo roke. Klice se najpogosteje zadržujejo prav tam in se rade prenašajo z rokovanjem. Z rokami se je zato v času epidemij najbolje čim manj dotikati oči, nosu in ust. Simptomi prehlada so zamašen nos, suho in boleče grlo ter hripav glas, boleče mišice in glavobol.
Prehladi se razlikujejo od gripe po resnosti simptomov in trajanju bolezni. Prehlad spada med najpogostejše virusne okužbe zgornjih dihal. Lahko traja do dva tedna, pri blagih okužbah do tri dni. Lahko se razvijejo tudi okužbe obnosnih votlin ali srednjega ušesa. Gripa (influenca) pa je zelo nalezljiva in pogosta okužba dihalnih poti. Povzročajo jo virusi, ki prizadenejo nos, žrelo in pljuča. Običajno jo spremljajo povišana telesna temperatura, mrazenje, suh kašelj, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter utrujenost. Antibiotiki so proti virusom brez moči, lahko pa se borijo proti bakterijam, ki vdirajo v sluznico, ki so jo poškodovali virusi.
Preventiva
Zdravila proti prehladu praktično ni. Tisti, ki želijo hitro ozdraveti, uživajo paracetamol, ki pa po drugi strani »udari« po jetrih. Pomembno je, da bolnik z virusnim obolenjem ne hodi naokrog in se ne napreza, saj s tem dodatno obremenjuje organizem, čemur ponavadi sledi ponovna infekcija. Najboljša preventiva je močan imunski sistem. To dosežemo z uživanjem kvalitetne hrane, z veliko svežega sadja in zelenjave.
Klasične tehnike domačega zdravljenja, samopomoč:
– predvsem počitek, ležanje v postelji, po možnosti pri odprtem oknu,
– pitje večjih količin vode, vitaminskih sokov, čajev; vlažna sluznica se lažje brani pred vdorom virusov in bakterij kot izsušena,
– uživanje sadja in ostale hrane, ki vsebuje veliko vitaminov; hrana naj bo lahko prebavljiva, da ne obremenjujete prebavnega trakta,
– zračenje zaprtih prostorov, krajši sprehod po svežem zraku, izogibanje zaprtih prostorom s suhim zrakom,
– uživanje naravnega vitamina C, ki pomaga telesu v boju proti okužbam,
– hladni obkladki, če vam dobro denejo seveda,
– inhaliranje kamiličnega ali žajbljevega čaja za odprtje dihalnih poti.
Zdravilne rastline, ki pomagajo pri prehladu
– škrlatni ameriški slamnik, ki modulira lastno obrambo telesa in lajša simptome prehladov,
– bezeg, cvetovi vsebujejo flavonoide, eterična olja, rastlinske kisline, sluzi in čreslovino; bezgov čaj se uporablja kot sredstvo za potenje pri vročinskih prehladnih obolenjih in za povečanje bronhialne sluzi pri suhem kašlju,
– vrtni timijan, uporabljajo se listi in cvetovi, čaj in izvleček iz timijana sproščata sluz in pomirjata krče ter pospešujeta izkašljevanje sluzi, uporablja se tudi za lajšanje napadov dražečega in oslovskega kašlja, eterično olje rastline deluje kot antioksidant ter zavira rast glivic, bakterij in virusov, zunanje se uporablja za grgranje pri vnetju žrela in ustne sluznice.
Zanimivo:
– v življenju prebolimo povprečno 200 prehladov,
– prehlad povzroča pogostejšo odsotnost z dela in od pouka kot vse druge bolezni skupaj,
– vsako leto zboli v Sloveniji za gripo približno 60.000 ljudi,
– odrasli prebolijo povprečno 2 do 4 prehlade letno, otroci pa 6 do 8.
»Prehlad traja 7 dni, če ga ne zdravimo, in teden dni, če ga zdravimo.«
Ksenija Gider
