Intervju z doc.dr. Nadjo Plazar, dekanjo Visoke šole za zdravstvo Izola (VŠZI) Univerze na Primorskem
Univerzitetna diplomirana biologinja in doktorica medicinske biokemije. Nekdaj predstojnica laboratorija za klinično biokemijo in hematologijo Splošne bolnišnice Izola, danes – in že od vsega začetka – na čelu izolske Visoke šole za zdravstvo. Energična, sposobna, cenjena med sodelavci in študenti. Predstavljamo doc.dr. Nadjo Plazar…
Visoka šola za zdravstvo Izola je bila ustanovljena leta 2002, oktobra tega leta ste vpisali prve študente v program Zdravstvena nega, ki izobražuje za naziv diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani zdravstvenik. Kaj lahko danes, pet let po teh pogumnih prvih korakih, poveste o študiju na VŠZI?
Šolo je ustanovilo Visokošolsko središče v Kopru, pozneje pa je bila ena izmed sedmih ustanovnih članic Univerze na Primorskem. Sam program zdravstvene nege smo po dveh letih preoblikovali. Eden izmed pogojev za vstop Slovenije v Evropsko unijo je bil namreč tudi ta, da se izobraževanje medicinskih sester kot eden izmed reguliranih poklicev prilagodi evropskim direktivam. Tako program od študijskega leta 2004/2005 obsega še enkrat toliko kontaktnih ur, kot jih imajo drugi visokošolski programi. V treh letih se zvrsti 4600 ur, od katerih polovico predstavljajo teoretične vsebine, polovico pa klinične vaje. Tudi zaradi takšne oblike izobraževanja dobijo študentje z diplomo vse kompetence poklica. Pripravništvo odpade.
Novost v študijskem letu 2007/2008 je dodiplomski bolonjski študijski program Prehransko svetovanje – dietetika. Kakšno je zanimanje zanj in katerih delovnih mest se lahko nadejajo njegovi diplomanti?
Zanimanje za ta študijski program, v katerega vpisujemo 30 študentov, je zelo veliko. Pravzaprav je to prvi takšen študijski program v Sloveniji, ki bo izobraževal prehranske svetovalce. Zaposlovali se bodo lahko kjerkoli v Evropi v prehranski industriji, zdravstvenih zavodih, objektih, namenjenih zdravstvenemu turizmu … Možnosti je veliko.
Tu pa sprememb še zdaleč ni konec, kajne? Šola naj bi se v kratkem preoblikovala v fakulteto, pripravljate tudi nove študijske programe …
Tako je. Na septembrski seji Sveta za visoko šolstvo naj bi bil potrjen drugostopenjski program za pridobitev naziva magister/magistrica zdravstvene nege – higienik, v pripravi pa je še nekaj drugostopenjskih programov, ki naj bi jih začeli izvajati že v študijskem letu 2008/2009. Z bolonjskimi smernicami pa bo kmalu usklajen tudi program Zdravstvena nega. S tem in pa predvsem s pridobivanjem in vključevanjem v raziskovalne projekte so izpolnjeni pogoji, da se lahko VŠZI preoblikuje v fakulteto.
Prijave za študij zdravstvene nege naraščajo iz leta v leto. Letos se je pri izvajanju rednega programa Izoli pridružila še dislocirana enota v Novi Gorici, sicer pa sta na voljo tako redni kot izredni študij. Kako je glede na veliko praktično naravnanost študijskih vsebin organiziran slednji?
Izredni študij poteka ob vikendih, takrat se izvajajo teoretične vsebine, medtem ko študentje opravijo praktične vaje zlasti v junijskem in septembrskem roku, pa tudi med letom. Vsaj 62 odstotkov vsega programa pri izrednih študentih je individualiziranega, kar pomeni, da se dogovarjamo, v okviru možnosti, kdaj in na kakšen način bodo študentje opravljali svoje obveznosti.
V Sloveniji študij zdravstvene nege izvajate članice treh univerz, mariborska, ljubljanska in primorska, v prihajajočem letu se vam bo pridružila še četrta, samostojna šola na Jesenicah. Po čem se izobraževanje na VŠZI razlikuje od konkurenčnih programov?
Program vseh treh zdravstvenih šol je dokaj podoben, študentje in učitelji se povezujemo pri uresničevanju skupnih načrtov. Dejala bi, da poleg večjega poudarka na naravoslovnih predmetih našo šolo odlikuje zlasti individualizacija študija. Pri nas so študentje obrazi, osebe, in ne le številke. Vsakega študenta poznamo, do vsakega imamo oseben pristop.
Kako bi pa opredelili institucionalno sodelovanje z ostalimi zdravstvenimi šolami doma in po Evropi? Menda je kar pestro …
Res je, zlasti sodelovanje s slovenskimi zdravstvenimi šolami je zelo plodno, smo pa v dokaj tesnih stikih tudi s sosednjo videmsko univerzo, s politehniko v Tampereju na Finskem, z glasgowsko univerzo in drugimi. Zaenkrat so izmenjave študentov možne le znotraj Slovenije, vendar si jih v kratkem obetamo tudi s finsko šolo.
Pred vpisom na vašo šolo se je gotovo dobro vprašati tudi o sami značajski primernosti za opravljanje poklica. Katere potrebne lastnosti kandidatov za študij zdravstvene nege bi vi še posebej izpostavili?
Predvsem mislim, da morajo imeti občutek za ljudi, kar pomeni, da morajo znati komunicirati, vživeti se v občutja ljudi in biti na voljo, obenem pa morajo biti tudi vedoželjni. Študij ni lahek. Študij je zelo težek, še težji pa je poklic, ki v evropski družbi upravičeno postaja vse bolj cenjen.
Glede na že kar pregovorno pomanjkanje medicinskih sester težav z zaposljivostjo vaših diplomantov potemtakem ni?
Zaposljivost je res takojšnja – vsi naši diplomanti dobijo službo takoj, nekateri celo že pred diplomo. Temnejša plat posledičnega dela preko študentskega servisa je v tem, da absolvente ovira pri dokončanju študija, odsvetujem pa jim ga tudi zato, ker so plačila zanj veliko nižja kot tista, s katerimi lahko računajo diplomanti naše šole.
Martina Srblin
