Približno tretjini študentov denar, ki ga zaslužijo s študentskim delom, predstavlja osnovni vir dohodka. Drugim predstavlja predvsem dodaten, »svoj denar«, s katerim si privoščijo zabave, ogled kina, izlete. Pa si kdaj razmišljal, kaj vse poleg zaslužka pridobiš s študentskim delom?
Poleg denarja zaslužiš tudi na področju socialnega kapitala in veščin. Koliko in kaj boš odnesel od posamezne delovne izkušnje, pa je odvisno predvsem od tebe. Podjetja imajo pri zaposlovanju marsikateri razlog za zaposlitev študenta ali dijaka. Taka oblika zaposlitve je v primerjavi s polno zaposlitvijo delavca hitrejša, enostavnejša, bolj fleksibilna in iskreno – precej poceni rešitev za delodajalca. Študentje lahko opravljamo najrazličnejša dela brez dodatne birokracije, enostavno le z napotnico. Takšna oblika dela ima tudi svoje pomanjkljivosti. V izogib izkoriščanju in drugih neprijetnosti so tukaj servisi, ki ti nudijo informacije in oporo.
Kako iz študentskega dela pridobiti največ?
Poznanstva, ki jih ustvariš z različnimi delodajalci v času študentskih služb, so za iskanje kasnejše redne redne službe zelo koristna, včasih nujna. Veze in poznanstva so v tako majhni državi, kot je Slovenija, zelo pogosti, vendar je treba razlikovati med pozitivnimi in negativnimi. Negativni so tisti, kjer se ljudje nezasluženo okoriščajo, pozitivni pa tiste, ki pripomorejo k osebni rasti. Glavna razlika med okoriščanjem in koristno rabo vez in poznanstev je v kakovosti odnosa s potencialnim delodajalcem. Če ta pozna področja tvojih strokovnih znanj, veščin in kariernih ciljev, je osnova vajinega dogovora o redni zaposlitvi popolnoma drugačna, kot pa če te namerava zaposliti zgolj zato, ker si sin ali hčerka res dobrega prijatelja. V času opravljanja študentskega dela je najpomembneje, da ostaneš zvest samemu sebi, se o morebitnih nejasnostih čimprej pogovoriš z delodajalcem (v kolikor ta tega ni sposoben, je to znak za rdeči alarm!) in ohranjaš primerno distanco med službenim in zasebnim življenjem. Gradnja teh odnosov je odvisna tudi od čustvene zrelosti in zdrave mere samokritičnosti z obeh strani, pri tebi pa še posebej od iskrenih želja po osebni rasti.
Negativna delovna izkušnja
Nekatere delovne izkušnje znajo biti precej mukotrpne. Morda si že kdaj opravljal delo, kjer so te nenehno priganjali ali pa je bila delovna klima v splošnem zelo negativno nastrojena. K negativni delovni izkušnji poleg same vrste dela (monotonost, težko delo …) in neprijetnih sodelavcev pomembno prispeva tudi prostor, v katerem delo opravljaš. Če nimaš ustrezne delovne opreme (neprimeren stol, slab zrak, slaba osvetlitev …), se to lahko odraža v splošnem slabem počutju in čez čas tudi na tvojem zdravju. Glede na to, da te študentsko oziroma dijaško delo prek napotnice ne zavezuje k ničemur, je prenehanje opravljanja takšnega dela precej enostavno in hitro. Kljub negativni izkušnji poskusi iz situacije povleči dobre lastnosti in dognanja, ki ti bodo pomagala pri iskanju naslednjega dela. 🙂
Kaj so veščine?
Veščina je tvoja zmožnost, da izvedeš oziroma dokončaš neko nalogo. Pridobivaš jih skozi celotno življenje in v različnih situacijah, od otroške igre pa vse do vodenja kompleksnih delovnih timov. V grobem bi veščine lahko opredelili na trde in mehke. Tukaj najdeš nekaj primerov za oboje:
trde veščine
tuji jeziki, podatkovne analize, programiranje, računovodstvo, SE/SEM marketing, grafično oblikovanje …
mehke veščine
učinkovita komunikacija, aktivno poslušanje, samostojno delo, delo v ekipi, vodenje, prilagodljivost, samoiniciativnost …
Katere veščine poudariti?
Z opravljanjem različnih študentskih del imaš več možnosti za bogatejši nabor veščin, a v prijavi na delo jih navajaj smiselno. Tako kot za vsako študentsko delo prilagodiš besedilo v prošnji, predstavi tudi ustrezen nabor svojih veščin. Pri tem upoštevaj pričakovanja, zapisana v ponudbi za delo, in po lastni presoji vključi še druge veščine, za katere meniš, da bodo pripomogle k opravljanju dela, na katerega se prijavljaš.
Tukaj pa je še nekaj mehkih veščin, ki jih delodajalci rednih služb trenutno najbolj cenijo: sposobnost reševanja kompleksnih težav, učinkovito delo v timu, vodstvene sposobnosti, sposobnost kritičnega mišljenja, sposobnost pogajanja, učinkovito in jasno komuniciranje, kreativnost, nagnjenost k pomoči drugim in aktivno poslušanje.
Novinar
