Časi so postali v skladu s splošnim gospodarskim stanjem v državi težki tudi za študente. Poleg visokih splošnih stroškov in nizkih štipendij, je tudi del vse manj ali pa so slabše plačana.
Pred časom so študentje delali, da so lahko potovali, danes jih vse več dela za preživetje.
S statusom in napotnico
Preko pooblaščene organizacije za posredovanje dela lahko delajo študentje s statusom študenta v Republiki Sloveniji ali s statusom udeleženca izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnem programu osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja. V času pavziranja te pravice nimajo. Pogoj je, da niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot brezposelne osebe. Izredni študenti so po statusu izenačeni z rednimi študenti, tako da lahko delajo na takšen način.
Pravno podlago za delo preko študentskega servisa predstavlja napotnica, ki jo je treba dvigniti pred pričetkom dela. V nasprotnem primeru gre za delo na črno in sta lahko v primeru inšpekcijskega pregleda kaznovana tako študent kot delodajalec. Napotnica je lahko navadna, kjer gre za obračun dela za krajše obdobje, ali stalna, ki velja daljše obdobje (največ eno leto).
Na kaj je potrebno biti pozoren
Pred začetkom dela se z delodajalcem natančno dogovori o pogojih dela, urni postavki, trajanju dela, zahtevah, dodatnih pogojih, internih pravilih v podjetju in roku plačila. Pred začetkom dela naj ti delodajalec podpiše in ožigosa en izvod napotnice. Na študentskem servisu ali na spletni strani www.neplacniki.info pa lahko preveriš, kako reden plačnik je tvoj bodoči delodajalec.
Po pregledu spletnih strani študentskih servisov so najslabše plačana dela, preprosta dela, kot so delo v proizvodnji, skladišču, tiskarni, pakiranje, kuvertiranje, deklariranje, delo na bencinskem servisu itd, kjer je urna postavka od 3,90 EUR na uro. Dobro plačane so selitve, poučevanje, programiranje, prevajanje, inštrukcije, kar pomeni od 6 EUR naprej.
Študenti so pri delu preko napotnice tudi zavarovani. Po 225. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju študentski servisi plačujejo prispevek za posebne primere zavarovanja (za primer smrti in invalidnosti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni). Na podlagi 49. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju morajo prispevek za Zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni plačevati vse pravne in fizične osebe, kjer študenti opravljajo delo.
Pomembne delovne izkušnje
Delodajalci čedalje bolj upoštevajo izkušnje, pridobljene z delom v času študija. Mnogi študentje v zadnjih letnikih pred koncem študija opravljajo dela, povezana s smerjo študija. Nabor del se za obdobje od leta 2005 naprej beleži vsem študentom, ki so delali preko študentskega servisa v »Moje izkušnje« v Nefiks. Modra knjižica je neformalni indeks oziroma sistemsko orodje za beleženje neformalnega učenja. Na enem mestu ima v njem študent zbrano vse, kar je poleg rednega izobraževanja počel. Vanj se vpisujejo vsa znanja, dosežki in kompetence. Pri vsakem delu je napisan delodajalec, število opravljenih ur in osnovna kompetenca, ki si jo z delom pridobil.
Oh, ta dohodnina
Za vsak dohodek višji od 400 EUR študentski servis davčni upravi odvede akontacijo dohodnine po 25-odstotni stopnji. To akontacijo lahko dobiš pod posebnimi pogoji (Zakon o dohodnini) delno ali v celoti povrnjeno.
Študentom se za leto 2012 lahko prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 3.228,45 EUR, če ga starši v svoji napovedi dohodnine ne uveljavljajo kot vzdrževanega člana. Če ga bodo starši v svoji dohodninski napovedi uveljavljali kot vzdrževanega družinskega člana pa študent splošno olajšavo izgubi.
Študentu se lahko prizna tudi dodatna splošna olajšava v višini (podatki za leto 2012) 3.144,79 EUR oziroma 1.090,85 EUR, če njegovi skupni obdavčljivi prihodki ne presežejo 10.622,06 EUR oziroma 12.288,26 EUR, vendar le v primeru, če drug rezident zanj ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.
Koncesijske dajatve po novem zakonu po 1. 6. 2012
Z 31. 5. 2012 je začel veljati Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki posega tudi na področje študentskega dela. S tem zakonom so s 1. 6. 2012 dvignili koncesijsko dajatev z 12 % na 23 %, dodatna koncesijska dajatev ostaja 2 %. Delodajalci bodo tako po novem na neto zaslužek študentov morali plačati koncesijsko dajatev v višini 23 % in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2 % ter davek na dodano vrednost (DDV) v višini 20 % le na koncesijsko dajatev in dodatno koncesijsko dajatev. Za primerjavo: do sedaj so morala podjetja na neto zaslužek študentov ali dijakov plačati koncesijsko dajatev v višini 12 odstotkov in še dodatno koncesijsko dajatev v višini 2 odstotkov.
Kaj to pomeni za študente? Za študente se zaslužek ne spremeni, lahko pa se zgodi, da bodo delodajalci urne postavke začeli zmanjševati, nekatera večja podjetja z več zaposlenimi študenti pa so napovedala, da bodo verjetno obseg študentskega dela zmanjšali. Vendar na Gospodarski zbornici poudarjajo, da je tovrstna oblika dela še vedno cenejša od drugih.
Strošek delodajalca bo tako znašal: 100 % nakazilo zaslužka študentu, dodatno 23 % koncesijska dajatev, dodatno 2 % dodatna koncesijska dajatev, dodatno 5 % DDV na koncesijsko dajatev (20 % DDV od 25 % koncesijske dajatve), torej bo strošek delodajalca 130 %.
Nova je tudi koncesijska porazdelitev sredstev iz koncesijskih dajatev. Največji del bo namenjen štipendiranju, od prihodnjega leta naj bi bil kar petkrat večji kot zdaj. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) in študentski servisi bodo dobili manj. Slednjim bo od 2013 naprej pripadlo 3,8 odstotka (prej 4,5), do takrat imajo sklenjene letne koncesijske pogodbe.
Ksenija Gider
Kaj o študentskem delu menijo predstavniki študentskega servisa?
Carmen Vodovnik, e-Študentski servis, kadrovska služba
Katera so najpogostejša dela, po katerih povprašujejo delodajalci in po katerih delih največ povprašujejo študentje sami?
„Največ je ponudb za delo na področju gostinstva, sledi prodaja, trženje in delo s strankami, fizična, strokovna dela in delo v administraciji. Fantje največ povprašujejo po dobro plačanih kratkotrajnih delih, npr. selitvah, po delu na računalniku in delu v proizvodnji. Dekleta največ povprašujejo po administrativnih delih, promocijah, prodaji, delu hostese pa tudi po lažjih delih kot so pakiranje, deklariranje, lepljenje. Študente (tako dekleta kot fante) višjih letnikov in absolvente bolj zanimajo dela, ki so povezana s smerjo študija oziroma s področjem dela, na katerem se želijo zaposliti.“
Kakšne so študentske postavke, za katera dela dobijo študentje največ plačila in katera dela so plačana najslabše?
„Povprečna urna postavka je 4,2 EUR/h. Urne postavke se razlikujejo glede na vrsto dela in regijo. Najbolje so plačana strokovna dela, katera običajno opravljajo študenti višjih letnikov in kratkotrajna fizična dela. Urne postavke so najvišje v osrednji Sloveniji, medtem ko so v ostalih regijah malenkost nižje. Bolje plačana dela so najpogosteje strokovna dela, iz smeri študija posameznega študenta in dosegajo od 8 do 12 EUR/h. Dobro plačana so tudi nekatera fizična dela, npr. selitve okoli 7 EUR/h in promocije. Plačilo je odvisno tudi od zahtevnosti dela, npr. učitelji, vaditelji, animatorji lahko zaslužijo tudi več kot 12 EUR/h. Kar 20 % vseh del je plačanih po učinku, se pravi ne z urno postavko (na anketo, na kos, od prodaje, po projektu). Pri teh delih je značilno, da lahko uspešen študent zasluži občutno več kot 5 EUR/h. Najnižje urne postavke beležimo za delo v proizvodnji, pakiranje in sicer okoli 3 EUR/h.“
Se glede na zakonske spremembe v povezavi s študentskim delom pozna upad povpraševanj s strani delodajalcev, imate morda kakšen podatek za koliko?
„Ponudba del je od začetka recesije bistveno manjša, za več kot polovico. Ponovni padec prostih del beležimo od uveljavitve ZUJF-ja, in sicer v javni upravi in v podjetjih, kjer je bilo študentsko delo vezano na proračun, torej „budžet“. Z uveljavitvijo ZUJF-ja se je v državni upravi namreč bistveno omejilo zaposlovanje študentov, kar se kaže v tem, da je večina študentov izgubila delo. To se je vsekakor odrazilo tudi v našem poslovanju.“
Imate kakšne podatek, koliko študentov čez leto dela konstantno, se pravi čez celo leto, večkrat na teden. In koliko je takih, ki delajo le nekajkrat letno?
„Sodelujemo s približno 68.000 študenti, večina jih dela občasno in začasno.“
V katerih mesecih beležite največ povpraševanja po delu s strani delodajalcev in v katerih s strani študentov?
„Ponudba del s strani delodajalcev je relativno enaka skozi celo leto, se pa v poletnih mesecih povpraševanje s strani študentov poveča za približno 60 odstotkov.“
Je po vašem mnenju študentko delo tudi referenca za kasnejšo zaposlitev?
„Študentsko delo je bogat vir izkušenj, prav tako pa odlično izhodišče za prehod v redno zaposlitev. Tako študentje kot delodajalci se vedno bolj zavedajo, da je študentsko delo lahko odlična povezava do prve redne zaposlitve, saj se z vsakim delom pridobi praktične izkušnje. Poleg strokovnih znanj z določenega področja se lahko mladi pri študentskem delu naučijo točnosti, vestnosti, spoznajo delovno okolje, spoznajo podjetje itd. Mladi pri delu pridobijo mnoge mehke veščine, kot so sposobnost učinkovite komunikacije, veščine reševanja problemov, dela v stresnih situacijah, veščine delegiranja in delovanja v ekipi itd. Pomembne so tako delovne izkušnje, povezane s študijsko smerjo, kot tudi ostale izkušnje in mehke veščine, ki se jih lahko pridobi pri vsakem delu. Zaradi tega, ker mladi preko študentskega dela niso vezani zgolj na enega delodajalca, lahko spoznajo delo v različnih dejavnostih, delovnih okoljih in se srečajo z zelo različnimi zahtevami, pred katere jih postavljajo različni delodajalci. Ravno zaradi tega smo na e-Študentskem servisu z novim šolskim letom za naše člane in podjetja uvedli storitev “Moje izkušnje”, ki nudi kvaliteten in informativen pregled zabeleženih delovnih aktivnosti študenta tekom opravljanja študentskega dela. Ta dodatna storitev bo študentom ponudila zbiranje vseh dosedanjih študentskih del in izkušenj na enem mestu in možnost izpisa verodostojnega potrdila, kar bo zelo olajšalo iskanje prve zaposlitve in predstavitev dosedanjega dela potencialnemu delodajalcu.“
