Vsi smo veseli, če se zaradi praznikov obeta podaljšan vikend. Kaj pa, če bi bilo to po novem normalno? Ideja o štiridnevnem delovniku se sliši super, a pozor: koncept ni primeren za vsakogar. Tako kot delo od doma, fleksibilno delo in drugi »novejši« koncepti dela, ima tudi ta svoje prednosti in slabosti.
Za začetek je dobro razumeti, da štiridnevni delovnik ne prinaša nujno manj dela, temveč le drugačno razporeditev. Namesto, da delaš pet dni v tednu po osem ur, delo opravljaš štiri dni tedensko po deset ur. Končni rezultat je v obeh primerih enak – 40 ur dela. Dodaten prosti dan pa je lahko petek ali ponedeljek, s čimer podaljšaš vikend, ali pa katerikoli drug dan, odvisno od dogovora in preferenc. Si še vedno želiš štiridnevnega delovnika? Preberi si, kakšne prednosti in slabosti lahko pričakuješ!
Prednosti štiridnevnega delovnika
Za zaposlenega so prednosti precej jasne: dodaten dan, ko ni treba v službo, močno vpliva na njegov prosti čas. Poleg tega to pomeni tudi eno pot v službo in nazaj manj na tedenski ravni. Še posebej, če živiš nekoliko dlje od delovnega mesta, je to velika prednost. Raziskave kažejo, da štiridnevni delovnik zniža tudi raven stresa, poveča produktivnost in proaktivnost zaposlenih. Ti naj bi bili tudi srečnejši. Delodajalci morajo o štiridnevnem delovniku razmišljati tudi strateško. Če podjetje zaposlenim omogoča izbiro med štiridnevnim in petdnevnim delovnikom je s stališča zaposlenega privlačnejše od podjetja, ki te možnosti ne podpira. Prednost štiridnevnega delovnika za delodajalca je torej, da zaposleni z manjšo verjetnostjo začnejo iskati karierne priložnosti drugje.
Slabosti štiridnevnega delovnika
Štiridnevni delovnik zagotovo ni primeren za vsakega zaposlenega, sploh pa ne za vsako podjetje. Če stranke pričakujejo in »zahtevajo« petdnevno prisotnost, bo zaposleni s štiridnevnim delovnikom zrušil sistem in povzročil težave. Čeprav bodo zaposleni uživali v dodatnem prostem dnevu in se morda tudi bolje spočili, lahko občutijo močan padec produktivnosti po večurnem delu v enem dnevu. Možnost izbire med štiri- in petdnevnim delovnikom lahko negativno vpliva na ekipno delo. Zaposlen, ki ima prost dan, je lahko pod pritiskom, da se kljub temu vključi vsaj v sestanke in odgovarja na sporočila. To ni pošteno in za ta dodatni čas bi zaposleni moral dobiti plačane nadure. Usklajevanje sestankov in drugih obveznosti je torej oteženo. Štiridnevni delovnik za starše lahko pomeni dodaten dan z otroki, a prinese tudi logistične težave. Vrtci običajno niso odprti do osmih zvečer, da bi ustregli vsem mogočim delovnim časom in željam staršev.
Novinar
