Delodajalci in podjetja, ki iščete dijake in študente, da bi pri vas preko študentskega dela opravljali različno zahtevna dela, vam bili na voljo daljše časovno obdobje in delo opravljali v enakem obsegu ter vsebini kot to počnejo zaposleni v delovnem razmerju, ne pozabite: za študentsko delo velja večina zakonskih obveznosti, h katerim ste zavezani v okviru delovnega razmerja. V primeru sodnega spora in ugotovitvi, da so za razmerje z dijakom oz. študentom podane vse lastnosti delovnega razmerja, bo sodišče delodajalcu naložilo priznanje vseh pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja za čas »študentskega dela«.
Kje so meje med študentskim delom in delovnim razmerjem?
Pri presoji ali gre za delovno razmerje ali študentsko delo je pomemben predvsem obseg dela v primerjavi z obsegom dela, ki ga opravljajo pri delodajalcu redno zaposleni delavci. Višje delovno in socialno sodišče je leta 2018 potrdilo stališče, da za sklenitev delovnega razmerja namreč ni bistvena volja pogodbenih strank, ampak podani elementi delovnega razmerja. Če študent opravlja delo na podlagi napotnice študentskega servisa, lahko inšpektorat ugotavlja obstoj delovnega razmerja, če so pri tem podane lastnosti delovnega razmerja in ne študentskega dela. Ob tem mora delodajalec delavcu priznati vse pravice iz delovnega razmerja.
Sodišče je pri tem potrdilo, da ne gre za študentsko delo takrat, ko je bistveno povezano in po vsebini enako z delom drugih delavcev. Tudi, če študent morda ne izpolnjuje pogojev izobrazbe in izkušenj za to delovno mesto. Največ problemov pri razumevanju povzroča vprašanje občasnosti ali začasnosti študentskega dela. Delo, ki traja dlje časa, namreč ne izpolnjuje bistvene lastnosti študentskega dela in s tem nakazuje na delovno razmerje.
Kaj sploh je študentsko delo?
Študentsko delo velja kot začasno in občasno delo, ki ga lahko opravljajo le dijaki, ki so že dopolnili 15 let in študenti. Gre za pravno razmerje pri katerem dijaki in študenti opravljajo delo za drugo osebo, po naravi dela pa je študentsko delo občasno in začasno. Bistveno je, da se dela opravljajo za določen čas ali od časa do časa, kar dijakom in študentom omogoča, da ob delu opravljajo tudi redne študijske obveznosti. Po tem se študentsko delo loči od delovnega razmerja, ki ga Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) definira kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo za delodajalca.
Kljub obljubljenemu novemu zakonu, ki bi urejal področje študentskega dela, ni še prišlo do strnjene regulacije za celovito urejanje vseh odprtih vprašanj. Glede študentskega dela v Sloveniji še vedno uporabljamo Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB), ki pa ga je v preostalem delu že nadomestil Zakon o urejanju trga dela (ZUTD).
Ne zamudi še jutri prihajajočega dela 2: Pasti pri študentskem delu: pravice in nadomestila
Celovita ponudba kadrovskih storitev.
