Delo od doma
V obdobju zadnjih dveh let smo bili priča množični selitvi dela na splet in premikanju pisarn v domače kuhinje, spalnice ter kabinete. Na začetku se nam je to zdelo zabavno, priročno in predvsem praktično, a po nekaj tednih so se začele izpostavljati težave, o katerih prej nismo razmišljali.
Po poročanju BBC-ja je velik delež ljudi občutil delo od doma kot velik poseg v njihovo osebno življenje. Še posebno delavci, ki so imeli doma otroke, saj so ostali brez vrtca, so morali konstantno žonglirati z obveznostmi in preklapljati med različnimi vlogami; starševsko, gospodinjsko, službeno in tako dalje. Vzpostaviti zdravo razmerje med delovnim in prostim časom ter postaviti ločnico med službenim in osebnim prostorom je postalo praktično nemogoče. Dejstvo, da si sedel doma in zaradi ukrepov nisi smel nikamor, je dajalo delodajalcem jasno sliko o tvoji razpoložljivosti in dosegljivosti ob katerikoli uri v dnevu. To so mnogi začeli izkoriščati in zahtevali od zaposlenih, da delajo izven svojega standardnega urnika in priskočijo na pomoč, kadarkoli bi jih morda potrebovali – brez ozira na njihove popoldanske načrte.
Nov »zakon o odklopu«
V izogib nadaljnjemu izkoriščanju delavcev od doma so nekatere evropske države začele kazati interes za sprejetje novega zakona, ki bi omejil delodajalčeve zahteve do delavca izven njegovega delovnega časa. Gre za zaščitenje tako imenovane »pravice do odklopa« (angl. right to disconnect), ki zaenkrat nima uniformne definicije.
Portugalci so bili v evropskem merilu delovnih razmerij pionirji in so že marca 2020 sprejeli nov zakon, ki je legaliziral delo od doma in ga kasneje celo naredili za obveznega. Tako je posameznik zaradi varnosti v času epidemije moral delati od doma, če je imel za to zagotovljene primerne razmere. Letos so sprejeli nov zakon, ki ščiti njihovo zasebnost in delodajalca zaveže k prevzetju večje odgovornosti. Prav tako mora kriti stroške porabe energije in dostopa do interneta, ki jih delavec ni dolžen plačevati sam. Pred obiskom na domu se mora šef 24 ur predhodno najaviti. Poleg tega zaposlenega, ne glede na to ali dela od doma ali v podjetju, ne bo smel kontaktirati izven njegovega delovnega časa ali v teh urah pričakovati njegovega odziva. Če se opisanih pravil ne bo držal, bo bil primoral plačati izjemno visoko kazen – 9690 €.
To seveda ni nova polemika, saj kar 28 % delavcev od doma v Evropi pogosto dela v prostem času. V Franciji so velika podjetja izoblikovala charts of good conduct v sodelovanju z delavskimi sindikati in na tak način zapovedala kodeks obnašanja v kompromisu z zaposlenimi.
Podobne ukrepe sprejemajo tudi na Irskem s poudarjanjem 3 pravic:
1. pravica delavca, da ni dolžen rutinsko delati izven svojega normalnega delovnega časa,
2. pravica delavca, da ni kaznovan, če se ne udeležuje službenih aktivnosti izven svojega delovnega časa, ter
3. dolžnost do spoštovanja pravice do odklopa drugega – brez klicev in mailov izven delovnega časa.
Želje po podobnem zakonu se izražajo tudi v Veliki Britaniji, s kar 66 % tistih, ki delajo od doma in 59 % ostalih ter v Evropskem parlamentu. Toda čeprav se uveljavljena novost sliši čudovito na papirju, se že pojavljajo skrbi, ali je resnično izvedljiva. Ali bo z omejenim časovnim oknom, ko je lahko delavec kontaktiran, postavljen pod še večji pritisk? Bo tako izginila vsa fleksibilnost iz odnosa z delodajalcem?
Novinar
