E-študentski servis je z Združenjem delodajalcev Slovenije v okviru projekta Regijski center za dostojno delo Ljubljana organiziral dogodek na temo krajšega delovnega časa. Na dogodku Krajši delovni čas – utopija ali prihodnja realnost so spregovorili o izzivih in prednostih krajšega delovnega časa. Krajši delovni čas iz zakonodajnega, psihološkega, ekonomskega, delodajalskega, pokojninskega in sindikalnega vidika. Kaj pravijo strokovnjaki?
Krajši delovni čas prinaša večje število prednosti
Polni delovni čas, ki s seboj prinaša vsa delopravna upravičenja in upravičenja iz pokojninsko invalidskega zavarovanja, je po zakonodaji od 36 do 40 ur tedensko. Dogodek je minil v okviru pogovora o krajšem delovnem času. Splošno so se strinjali, da je skoraj sto leto po uvedbi 40-urnega delovnega tedna prišel čas za spremembo in humanizacijo dela. Zakaj bi izbrali krajši delovni čas?
Prednosti, ki jih prinaša krajši delovni čas, so: več časa zase, lažje usklajevanje dela in zasebnosti, manj izgorelosti, manj bolniških odsotnosti in boljšo kondicijo v poznih letih. Pomembno je, da se krajši delovni čas ne uvede le navidezno, v realnosti pa zaposleni opravljajo nadure in so podvrženi visokim pričakovanjem vodstva. Ob tem se ne pozabiti, da se danes pojavljajo tudi številne druge oblike dela (npr. sabatikal, projektno delo, pogodba, ki je odvisna od produkta itd.) in da je potrebno ljudem omogočiti izbiro tiste oblike, ki odgovarja njihovemu življenjskemu stilu oz. razmerju »work-balance« in da se ne govori več o atipični obliki dela.
Mag. Katja Rihtar Bajuk, generalna direktroica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je povedala: »Možnost določitve polnega delovnega časa v obsegu med 36 in 40 ur v Sloveniji že obstaja. Pretekle spremembe na področju delovnega časa, tako na mednarodni kot nacionalni ravni, so bile rezultat intenzivnega socialnega dialoga. Prav je, da so tudi nadaljnje rešitve v smeri izboljševanja kakovosti delovnih mest rezultat širšega družbenega konsenza.«
Ovire so, a je splošni konsenz dovolj jasen
Ovire pri uveljavitvi krajšega delovnega časa. Ena izmed ovir je sorazmernost pokojninske dobe glede na opravljene delovne ure. Z vidika države naj bo tako krajši delovni čas priporočilo, sama organizacija pa se bo glede na svoje procese sama odločila, ali ji taka oblika ustreza.
Če gre verjeti izjavam govorcem na dogodku, je splošni konsenz jasen. Uvede naj se krajši delovni čas, saj prinaša veliko število prednosti za posameznika in posledično za podjetje oziroma organizacijo. Kljub temu bodo morale biti spremembe celovite in morajo zajemati mnoge sistemske zakonodaje. Obenem bodo morali vodilni ustvariti okoliščine, ki bodo omogočale, da skrajšan delovni čas za zaposlene ne pomeni večjih časovnih pritiskov, hitrejšega tempa dela in sankcioniranja tistih, ki dejansko delajo krajši čas.
Med govorci je bila tudi Jasmina Alić, ambasadorka uvajanja krajšega delovnega časa, ki je krajši delovni čas v mednarodni korporaciji uvedla že v petih državah. Kot je pojasnila, smo danes odgovorni za našo prihodnost. Poudarila je, da krajši delovni čas prinaša državi večjo fleksibilnost trga, povečuje zaposlovanje, mlade aktivno vključuje v delovno okolje, starejšim pa omogoča lažji prehod v pokoj. Da bi zaživeli bolj zdravo, kakovostno, družini prijazno ob tem pa delali bolj produktivno, potrebujemo kot družba sprejeti odločitev, da postane skrajšan delovni čas naša prihodnja realnost. Realnost, za katero smo kot družba odgovorni vsi.
Predstavitve si lahko ogledaš na spletni strani e-študentskega servisa.
Urednik portala Student.si