Dijaško delo za mnoge pomeni vstop v svet dela, tudi če »še ne gre čisto zares«. Po napornem mesecu garanja na bančni račun pride prva plača in z njo veselje. Toda začetniška vznesenost in naivnost te lahko drago staneta, saj delodajalci ravno nepripravljene zelenčke najlažje pretentajo. Preberi si, kako.
Zmeda glede urne postavke
Zelo pogosto se zgodi, da dijak dela z obljubljeno številko v mislih, na koncu meseca pa prejme nižji znesek od pričakovanega. Delodajalci namreč radi navedejo višjo postavko (bruto znesek), sam izkupiček (neto vrednost) pa je nižji. Do te zmede pogosto pride, če se za delo in višino postavke dogovarjaš osebno ali po telefonu. Če je bila urna postavka zapisana v oglasu na študentskem servisu, je vrednost specificirana in jo mora delodajalec točno izplačati.
Poleg tega ne smeš dovoliti, da bi ti delodajalec s preračunom ur znižal urno postavko in te v resnici plačal manj od minimalne. To se rado zgodi predvsem, če si plačan po projektu ali neki opravljeni količini dela, ne pa na uro. Podobno je pri inštrukcijah, kjer je v plačilo pogosto všteta zgolj učna ura s stranko, ne pa tudi priprava nanjo. Oglas je obljubil 10 € na uro, učna ura pa uradno traja 45 minut – tvoje plačilo se zmanjša. V določenih primerih pomaga, da si vodiš lastno evidenco opravljenih ur, beležiš svoj prihod in odhod in to posreduješ delodajalcu.
Plačila ni od nikoder: kaj zdaj?
V primeru, da te delodajalec dlje časa ne plača ali tega noče storiti in ni odziven, se obrni na študentski servis, ki bo deloval kot mediator med vama in poskušal razrešiti konflikt. Ob tem se bo skliceval na izdano napotnico, ki jo je moral delodajalec potrditi, njegov morebitni oglas in tam navedeno urno postavko ter na tvoj dokaz o opravljenem delu. Da opisano situacijo preprečiš, se lahko že vnaprej prepričaš, ali je tvoje podjetje morda na seznamu neplačnikov na spletni strani neplačniki.info, ki vodi evidenco podjetij, ki s plačilom študentskega in dijaškega dela zamujajo več kot 60 dni.
Delo na črno: ja ali ne?
Delo na črno in plačevanje na roko zna biti precej mamljivo. Delodajalci ti bodo zagotavljali, da te študentski servis samo »obira« in da je ta opcija boljša rešitev za oba. Toda pri tem ne upoštevajo, da študentski servis deluje kot zaščitnik tvojih pravic. Če ti delodajalec konec meseca noče izplačati opravljenega dela ali pa želi neutemeljeno znižati tvojo postavko, se ne moreš obrniti na nikogar. Poleg tega ti za razliko od dela na črno delo na napotnico šteje v delovno dobo.
Posebne prepovedi: čemu moraš reči NE!
Če delaš 8-urno izmeno, ti pripada odmor za malico, ki traja 30 minut. Ta čas se šteje v delovni čas in mora biti plačan. Poudari, da je to tvoja pravica, in ne ostajaj lačen na delovnem mestu. Prav tako ne pozabi, da mora biti uvajanje plačano, čeprav večina delodajalcev to pravilo zanemari.
Za tiste, ki še niste prestopili »starostnega pragu zrelosti«, veljajo še določena posebna pravila. Zakon o delovnih razmerjih namreč določa, da delavci, ki še niso dopolnili 18 let, v delovnem razmerju uživajo posebno varstvo. Zato obstaja spisek del, ki jih, če si mladoleten, ne smeš opravljati:
- delo pod zemljo ali pod vodo,
- delo, ki objektivno presega tvoje telesne in psihološke sposobnosti,
- delo, ki je nevarno za tvoje zdravje,
- delo, ki vključuje tveganje glede nesreč zaradi pomanjkanja izkušenj,
- nočno delo.
Prav tako ne smeš delati prek polnega delovnega časa in si upravičen do počitka med dvema dnevoma v trajanju najmanj 12 zaporednih ur in tedenskega počitka v trajanju 48 neprekinjenih ur.
Novinar
