Mnogi v času študija iščejo študentska dela, kjer je urnik fleksibilen, poleg tega jim je cilj, da delo dobijo čim hitreje. A hitra pridobitev dela je v različnih panogah različno dolga. Delodajalci namreč tudi pri študentskih delih zahtevajo vse več predhodnih izkušenj ali znanja. Poleg tega je treba zraven vedno priložiti življenjepis (CV), nekateri pa zahtevajo tudi spremno ali motivacijsko pismo. Ko to opraviš, je najverjetneje treba čakati še na odziv delodajalca, ali si sploh bil sprejet na seznam ožjih kandidatov. Temu sledi še razgovor ali dva in nato končno sprejem na delovno mesto. Čas med prijavo na študentsko delo in sprejemom je tako lahko zelo dolg proces, vendar zakaj?
Proces je vedno bil dolg in se podaljšuje
Zaposlovanje je bil vedno zelo dolg proces, ali je delo študentsko, ali ne. Treba je vedeti, da se je proces v zadnjih letih le še podaljšal. V ZDA so v raziskavi platforme za iskanje zaposlitve Glassdoor ugotovili, da se je od leta 2010 do leta 2015 proces med prijavo in sprejetjem na delovno mesto podaljšal za 10 dni. Seveda obstajajo razlike med panogami. Po ugotovitvah raziskave LinkedIna iz letošnjega leta lahko inženir na končni odgovor čaka 49 dni, medtem ko administrativni delavec zaposlitev dobi v 34. dneh.
Pomembna je tudi velikost podjetja, ki išče delavce, saj v večini primerov velik del bremena pade na nekoga, ki v podjetju že opravlja vodilno funkcijo in mora tako poleg svojega vsakodnevnega dela iskati primerne kandidate za nova delovna mesta. Medtem imajo večja podjetja zaposlene ljudi ravno za to in je tam proces lahko hitrejši.
Razmišljanje o prihodnosti
Glavni razlog za zamudnost je precej preprost. Podjetja se poskušajo prepričati, da mesto zapolnijo z nekom, ki bo tam ostal dalj časa in ne bo po nekaj mesecih odšel ter podjetje prisilil v novo iskanje. Gre torej za razmišljanje o prihodnosti.
Kljub temu da se večina zaveda dolgotrajnosti procesa, so vse bolj pogosti različni negativni pojavi. Vse pogosteje prihaja do tega, da se komunikacija brez razloga prekine, iz ene ali druge strani. Zaradi dolgega čakanja lahko kandidat prav tako izgubi interes ali v tem času najde drugo zaposlitev.
Čakanje na to, ali si bil sprejet na delovno mesto oziroma proces razgovorov, tako ni le študentski problem. Prave rešitve zanj vsaj trenutno ni, a vseeno bi lahko delodajalci proces prilagodili in ga naredili hitrejšega, saj idealnega kandidata ne bo nikoli, hkrati pa morajo iskalci prilagoditi svoja pričakovanja in se zavedati, da podjetja v času, ko se zaposlitve menjavajo iz meseca v mesec, iščejo ljudi, ki bodo tam dolgoročno.
Novinar
