Predvsem bruci ste biili verjetno zelo navdušeni nad pozornostjo, ki ste je deležni s strani starejših študentov pa tudi nad tem, na koliko spoznavnih zabav in drugih druženj ste (bili) povabljeni.
Razlogov za tako pozornost je več, so bolj ali manj altruistični, eden izmed pomembnejših pa je bil pomemben dogodek.
Na ŠOU v Ljubljani (ŠOU) je bil namreč zopet čas za volitve v upravne odbore študentskih organizacij. ŠOU je krovna študentska organizacija Univerze v Ljubljani, ki s sredstvi, ki jih ima na voljo, na različne načine deluje v dobrobit študentov, hkrati pa zastopa njihove interese.
ŠOU je sestavljen iz več organov, ki so podobni organom državne oblasti. Podobno kot je na državni ravni vrh zakonodajne oblasti Državni zbor, je na študentski ravni Študentski zbor. Tisti, ki na ravni fakultete postane predsednik študentske organizacije (ŠO), postane poslanec v Študentskem zboru. Pri večjih fakultetah poslanec postane tudi podpredsednik ŠO. Poslanci odločajo o vprašanjih, ki so za ŠOU zelo pomembna, kamor spada tudi sprejem proračuna. Potrebno je povedati, da je proračun ŠOU zelo velik, saj znaša približno 4 milijone evrov.
Letošnje volitve so potekale 16. in 17. 10., volilna kampanja pa je bila kot ponavadi skrita v najrazličnejših oblikah
Da si kandidati za člane ŠO lažje omogočijo izvolitev se združujejo v najrazličnejše liste, ki omogočajo lažjo organizacijo kampanje. Včasih so se liste delile predvsem po barvah (oranžni, modri), v letošnji kampanji pa je bilo moč zaslediti drugačen pojav.
Na „trgu“ kandidatov so se namreč pojavile številne „instant“ liste, sestavljene zgolj za namen volitev.
Na ravni celotne univerze so se namreč angažirale skupine, ki (nekatere celo po vseh fakultetah) novačijo „popularne“ študente po fakultetah. Ti sami so pogosto zelo dobronamerni, o interesih svojih „šefov“ in o študentskem organiziranju pa na žalost bolj malo vejo, so se pa zdaj pred volitvami na vse načine trudili pritegniti pozornost študentov.
Pred kratkim je nekdo ta pojav odlično strnil v stavek „Kako bi bilo lepo, če bi na faksih tako vrelo od študentskega aktivizma in angažiranosti tudi ostali 2 leti, ne samo nekaj tednov okoli študentskih volitev!“
Zato je vsekakor dobro, da so bili (če so bili, kajti ponavadi temu ni tako) študenti pozorni, da niso nasedali tistim kandidatom, ki so se predstavljali le kot najbolj „prijateljski“, organizirajo „najboljše“ spoznavne žure (mimogrede, za letošnje študentske volitve je prepovedano deliti promocijski material razen papirnatih letakov in brošur, zato so se odločili, da se preusmerijo na zabave). Za prave bodoče intelektualce bi se namreč namesto tega spodobilo storiti nekaj drugega.
Preveriti in povprašati bi bilo potrebno, kakšen program sploh ima lista in kaj so kandidati za korist študentov že naredili do sedaj. Organizacija dveh žurov, bowlinga, jadranja in podobnega je sicer lahko zanimiva, ni pa resen in odgovoren program o tem, kako odgovorno upravljati res ogromen proračun ŠOU.
Težka vprašanja!
Vprašanje se lahko nanašajo tudi na to, na kakšen način oz. kako bi oni reševali problem brezposelnosti mladih, kako gledajo na problem štipendiranja, zmanjševanja avtonomije univerz … Vse to so namreč teme, o katerih se bodo študentski predstavniki pogovarjali (tudi) z Vlado RS na državni ravni. Zato morajo biti primerno usposobljeni.
Ne gre torej nasedati zgolj lepo smejočim se obrazom, ki vas vabijo na spoznavne žure, na izlete, zapijanje za vogalom fakultete. Kar so sicer prijetne in pomembne študentske stvari, zato vsekakor pojdite na veliko zabav!
Glas na volitvah pa odloča o precej bolj usodnih vprašanjih!
Prav zato je zelo pomembno, kdo postane poslanec. Pomembno je, da je to poštena, razgledana in delavna oseba. Le take osebe bodo namreč v tej težavni situaciji lahko naredile kaj koristnega za študente.
Zato predlagamo – 1. Udeleževanje volitev, saj so dejansko zelo pomembne, 2. Odločanje na podlagi programa in ne tega, kdo je naredil najboljši žur!
Blaž Božnar
