Jean-Claude Trichet, predsednik Evropske centralne banke (ECB), je pred nekaj dnevi sporočil, da se ključna obrestna mera s 3,75 dviguje na okrogle 4 odstotke. To je že osmi dvig za 0,25 odstotka po decembru 2005, ko je ECB začela na tak način brzdati inflacijske pritiske, in vse kaže, da ta dvig to leto ne bo zadnji. Obrestne mere so temeljni mehanizem ECB za zagotavljanje cenovne stabilnosti. Serijo dvigov ključne obrestne mere od decembra 2005 je ECB pravzaprav ves čas upravičevala prav z inflacijskimi pritiski v območju evra. Ker zaenkrat znakov za inflacijo v Evropi sploh ni, je ukrep ECB toliko bolj nerazumljiv, saj ta znaša okoli 2 odstotka. ECB pa kljub temu opozarja, da so razmere za rast cen že zdaj očitne, predvsem zaradi padca brezposelnosti v evroobmočju (7,3 odstotka), kar je zgodovinsko gledano nizko. Če je brezposelnost nizka, potem zaposleni v EU ponavadi zahtevajo višje plače, ker imajo manj konkurence na uradih za zaposlovanje. Višje plače pa so resna grožnja za višjo inflacijo in posledično zvišanje obrestnih mer.
Na obrestne mere vpliva tudi izkoriščenost kapacitet v gospodarstvu. V EU je ta že sedaj blizu maksimuma. Ko se proste kapacitete zmanjšujejo, proizvajalci običajno dvigujejo cene. V celoti gledano se je obrestna mera v minulih 18 mesecih praktično podvojila in je na najvišji ravni od septembra 2001. Ni pa to najvišja raven obrestne mere v območju evra, saj se je v letu 2000 povzpela celo do 4,75 odstotka.
Poraja se vprašanje, ali ni ECB morda vseeno prehitro dvignil obrestne mere? Poleg nizke inflacije je tudi evro že zdaj premočan glede na dolar, višja obrestna mera pa ga bo še bolj okrepila. V zadnjih dveh letih je evro v primerjavi z dolarjem pridobil 30 odstotkov. Posledice bodo najverjetneje prvi občutili evropski izvozniki, ki jim bo zmanjšana konkurenčnost na globalnem trgu, in tudi gospodarska rast v EU zna biti nižja. Po drugi strani pa višje obrestne mere v območju evra tujim vlagateljem zagotavljajo večji donos pri vlaganju v evropske vrednostne papirje, kakor če bi npr. vlagali na Japonskem, kjer so obrestne mere za več kot tri odstotke nižje. Zvišanje obrestne mere, ki ga je sprejela ECB, naj ne bi bistveno vplivalo na zvišanje mesečnih anuitet slovenskih kreditojemalcev. Mesečna anuiteta pri posojilu 10 milijonov z ročnostjo 10 let bi se zvišala za okoli 2 %. Zvišanje obrestne mere vpliva na posojila, vezana na EURIBOR (če je kredit vezan na evro, je spremenljiva obrestna mera LIBOR), za to valuto ne bodo spreminjala. Glede na to, da slovenski državljani radi dvigujejo stanovanjske kredite v švicarskih frankih, tako večjih sprememb pri višjem odplačevanju mesečnih anuitet ni pričakovati. Dvig obrestne mere je nasploh tudi premajhen, da bi vplival na zvišanje cen nepremičnin. Navsezadnje je ključna obrestna mera še vedno precej nižja, kot je bila pri nas pred dvema letoma v procesu približevanja Evropski monetarni uniji (EMU).
Kako obrestne mere vplivajo na gospodarstvo?
Če posamezniki in gospodinjstva veliko trošijo, je življenjski standard visok, proizvodne možnosti gospodarstva pa se ne spreminjajo. Večjo in sodobnejšo prihodnjo proizvodnjo, s tem pa tudi prihodnjo potrošnjo, zagotavljajo le investicije. Lastni prihranki gospodinjstev in podjetij navadno ne zadostujejo za naložbe, zato si morajo denar izposoditi. Gospodinjstva bodo tako lažje in pogosteje najemala kredite za investiranje (npr. v nepremičnine), če bo obrestna mera majhna. Zato je zanje toliko bolj pomemben dejavnik investicij obrestna mera, ki pa za vlagatelja pač predstavlja ”nepomemben” strošek. Če pa se podjetja odločajo za investicije, je njihov poglavitni motiv pričakovani dobiček. Vsako podjetje logično primerja obrestno mero in pričakovano profitno mero (tj. dobiček v primerjavi z vloženim kapitalom) in ravno profitna mera mora na koncu vedno biti višja od obrestne mere, le v tem primeru bo podjetju/investitorju ostal podjetniški dobiček. Če pa je obrestna mera visoka, bo posledično investicij manj, saj se splača vlagati samo v naložbe, ki so zelo donosne, takih pa je, ko je obrestna mera visoka, malo.
Zdajšnja obrestna mera je pod budnim nadzorom politikov, ki menijo, da je evro pač preveč pomembna stvar, da bi jo prepustili zgolj ECB. Tako bo v prihodnje ECB najbrž primorana narediti premor v seriji zvišanj obrestnih mer in v kratkem ni pričakovati dodatnega zvišanja obrestne mere. Najglasnejši kritik politike ECB pa je novoizvoljeni predsednik Nicolas Sarkozy, ki je v volilnem boju pogosto kritiziral ECB in močan evro.
Predrag Rajčič, dipl. ekonom
