Razmišljate, kaj bi delali po končanem študiju? Ste razmislili, ali bi vpisali podiplomski študij in se morda udeležili mednarodne izmenjave. Poglejmo, kakšne so vaše možnosti.
Dodiplomski in podiplomski študij ureja Zakon o visokem šolstvu. Bolonjski programi, torej novi programi, so razvrščeni v tri stopnje. Prva dodiplomska stopnja ohranja dva tipa študijskih programov: univerzitetni in visokošolski strokovni. Druga stopnja pa so magistrski študijski programi (+ enovit magistrski študijski program) in zadnja, tretja stopnja je doktorat znanosti.
V praksi bo to pomenilo, da se bodo po novem lahko v magistrske študijske programe vpisali tudi diplomanti visokošolskih strokovnih programov. Za visokošolske zavode pa to pomeni, da bodo morali v vsakem magistrskem študijskem programu določiti študijske programe prve stopnje z ustreznih strokovnih področij. Za vse, ki boste iz drugih strokovnih področij, pa bodo lahko kot pogoj za vpis določile dodatne obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk. Dodatne obveznosti boste lahko opravili na tri načine: med študijem prve stopnje kot izbirne predmete, v programih za izpopolnjevanje ali z izpiti. Manjkajoči izpiti/obveznosti morajo biti opravljeni pred vpisom na podiplomski študij
Diplomanti starih študijskih programov …
Z zakonom je omogočeno, da se diplomanti starih študijskih programov lahko neposredno vpišejo v doktorski študijski, program 3. stopnje. Če diplomiraš po starem programu, se lahko sicer vpišeš na podiplomski študij 2. stopnje, vendar ne pridobiš višje stopnje izobrazbe.
Kako je glede absolventskega staža po vsaki bolonjski stopnji?
»Upravni odbor Univerze v Ljubljani (UL) je 9. 7. 2009 potrdil spremembo statuta UL tako, da 158. člen Statuta UL po novem pravi: Študent ima po zaključku zadnjega semestra dvanajst mesecev absolventskega staža. Kaj to pomeni v praksi? Po novem ima študent UL pravico, da koristi absolventski staž po vsaki izmed treh stopenj bolonjskega študija (po dodiplomskem študiju, po magistrskem študiju ter po doktorskem študiju). V vsakem primeru pa je tako, da če študent želi izkoristiti absolventski staž, se mora po končanem zadnjem semestru študija vanj tudi vpisati. To velja le za študente Univerze v Ljubljani, ne pa za študente ostalih slovenskih univerz oz. samostojnih visokošolskih zavodov. Več informacij o koriščenju absolventskega staža dobite v referatih posameznih fakultet oz. študijskih programov ter na Univerzi v Ljubljani pri Univerzitetni službi za 1. in 2. stopnjo.« Mojca Majerle, socialno in drugo svetovanje, Študentska svetovalnica.
Ali bolonjski študij tudi omogoča mednarodne izmenjave, kaj pa podiplomski študij?
»Kot piše na spletni strani ŠOS: Mednarodne izmenjave študentov oz. mobilnost študentov spada med prioritete bolonjskega procesa. Z mobilnostjo se študentom odpirajo številne možnosti za študij v tujini. Obstaja več različnih variant, če se odločite za študij v tujini. Najbolj poznani sta dve vrsti mobilnosti, in sicer ”horizontalna” mobilnost, kar pomeni, da se odločite določen del svojega študija opraviti v tujini, in ”vertikalna” mobilnost, kjer v tujini opravite celotno stopnjo izobraževanja.« Mojca Majerle, socialno in drugo svetovanje, Študentska svetovalnica.
»Pomembno je tudi – Večkrat smo že govorili tako z UL kot z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, kjer so nam povedali, da ministrstvo ne bo financiralo študija na 2. bolonjski stopnji študentom, ki že imajo doseženo to stopnjo izobrazbe. To sicer ne pomeni, da ne morejo študirati na podiplomski stopnji, pomeni pa žal to, da je študij zanje plačljiv. Vseeno se je o tem dobro pozanimati še na referatu posameznih fakultet.« Mojca Majerle, socialno in drugo svetovanje, Študentska svetovalnica.
Mednarodna izmenjava = pozitivna
Mednarodna izmenjava vam bo prinesla veliko pozitivnega, hkrati pa boste z njo veliko pridobili. Naj naštejemo samo nekaj pozitivnih strani mednarodne izmenjave:
• spoznali boste novo kulturo
• se naučili novega jezika
• spoznali boste nov način študija,
• spletli nove prijateljske vezi
Informacije o mednarodni izmenjavi boste izvedeli pri CEEPUS – srednjeevropski program za izmenjavo študentov in profesorjev. Eden najbolj poznanih programov za mednarodne izmenjave pa je Erasmus, ki je akcijski program Evropske skupnosti za sodelovanje prek državnih meja na področju izobraževanja. Le ta študentom med drugim omogoča opravljanje določenih študijskih obveznosti na eni od univerz članic EU.
Pozor!
East Tennessee State University v ZDA razpisuje štipendije International Student Academic Merit Schoolarship. Štipendija je namenjena mednarodnim dodiplomskim in podiplomskim študentom, ki izkazujejo akademske dosežke, z njo pa si lahko pokrijejo do 50 odstotkov šolnine. Rok za prijavo je 1. 6. 2010.
Zanimalo nas je, kakšen pogled imajo nekateri na podiplomski študij in kakšno je zanimanje zanj, pa tudi kakšno je zanimanje za mednarodne izmenjave in kaj le te prinesejo študentom.
Jelena Štrbac, predsednica Odbora ŠOS za visoko šolstvo
Po bolonjskem sistemu se kot podiplomski študij štejeta tako 2. kot 3. bolonjska stopnja. 2. stopnja pomeni strokovni magistrski študij, 3. stopnja pa doktorskega. Študenti se precej množično odločajo za študij na 2. stopnji, saj jim samo diploma (po 1. bolonjski stopnji) ne prinese 7. ravni izobrazbe, ki pa je pogosto pogoj za zaposlitev. Prav tako tudi doktorski študij postaja bolj množičen, v te programe se lahko neposredno vpišejo tudi diplomanti “starih” programov. Mobilnost se spodbuja na vseh stopnjah, kot tudi med akademskim osebjem, žal pa nimamo podatka o deležu mobilnosti posebej za podiplomske študente. Vsekakor si prizadevamo slediti cilju Luevenskega komunikeja, ki je, da bi bilo do leta 2020 vsaj 20 odstotkov študirajoče populacije mobilne (vsaj en semester v tujini), saj je to dragocena tako študijska kot osebna izkušnja posameznika. Prav tako pa si želimo, da bi se primeri dobrih praks iz tujine, prav preko izmenjav, prenašali tudi v naš prostor.
Alen Brkić (Oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje pri ŠOUM) in Dejan Spital (Oddelek za mednarodno sodelovanje pri ŠOUM)
Po bolonjski reformi, ki je povzročila spremembe pri stopnji izobrazbe pridobljene po končani 1. bolonjski stopnji v primerjavi s starimi študijskimi programi, je t. i. podiplomski študij izgubil na veljavi. Trenutno Zakon o visokem šolstvu obravnava 1. bolonjsko stopnjo kot dodiplomski študij, 2. In 3. pa kot podiplomski študij. Glede na stopnjo izobrazbe, ki si jo pridobimo po končani 2. stopnji, ki je enaka pridobljeni izobrazbi po diplomi v starih študijskih programih, pa bi lahko rekli, da sta 1. In 2. stopnja dodiplomski in šele 3. stopnja je podiplomska.
Prav zaradi teh komplikacij, ki so nastale ob uvedbi bolonje in enačenjem nazivov, ter dejstva, da je trenutno pridobljena stopnja izobrazbe po 1. bolonjski stopnji le 6, v starih študijskih programih pa je bila 7 (trenutna 2. bolonjska stopnja oz. magisterij), se je študij dejansko podaljšal. Po končani 1. bolonjski stopnji študenti nismo zaposljivi, zato smo primorani v nadaljevanje študija (podiplomski – 2. bolonjska stopnja). Vsi ti razlogi so privedli do množičnih vpisov na 2. bolonjsko stopnjo in za pričakovati je, ker se je izbrisal znanstveni magisterij, da se bo vpis na doktorski študij (3. bolonjska stopnja) povečal, saj je 3. stopnja edina, ki ponuja strokovnost, ki jo poznamo še iz starih študijskih programov (znanstveni magisterij in doktorat).
Tako kot za dodiplomski študij, so študijske izmenjave na voljo tudi za podiplomske študente. Najpogosteje se ti odločajo za študij v tujini preko programa Erasmus. Sistem je enak, le da vse fakultete oziroma študijske smeri ne omogočajo študija v tujini za podiplomske študente. Posamezna fakulteta oziroma pristojna univerza vsako leto, predvidoma meseca januarja, objavi javni razpis prostih mest in tam je določeno tudi, ali je možnost študija v tujini po končani diplomi. Vsi podatki o prostih mestih za področje Univerze v Mariboru so navedeni tudi na spletni strani www.smic.si, podatke pa vsako leto prejemamo od mednarodne pisarne Univerze v Mariboru.
Mnenja študentov
Študente smo povprašali, ali razmišljajo o podiplomskem študiju, o mednarodnih izmenjavah in kakšen je njihov pogled na bolonjski študij.
Aleksandra Pančur, 24 let
O podiplomskem študiju vsekakor razmišljam. Moja trenutna izbira je druga stopnja Zgodovina na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Na mednarodni izmenjavi nisem bila, bi pa pokusila tovrstno možnost izkoristiti na podiplomskem študiju. Sam bolonjski študij vsekakor ni slab, saj dopušča posameznikom, ki v srednji šoli niso imeli najboljših ocen oz. niso hodili v gimnazijo, da vseeno lahko študirajo stvari, ki so si jih želeli, vendar prej niso imeli tovrstne možnosti. Vsekakor pa je potrebno “bolonjo” še močno popraviti, definirati, razčleniti in urediti, ker je še vedno v povojih, pa čeprav se na nekaterih fakultetah izvaja že vsaj štiri leta.
Mojca Juvan 29 let
Že pred leti sem se odločila za znanstveni magisterij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Tako, da sem sedaj v obdobju, ko pisem mag. nalogo. Nikoli nisem bila na mednarodni izmenjavi, prav tako pa ne morem dati mnenja o bolonjskem študiju, saj ga ne poznam, se z njim nisem srečala.
Natalija Furman, 24 let
O podiplomskem študiju razmišljam in se bom najverjetneje tudi vpisala. Trenutno sem na izmenjavi na Poljskem. Lahko rečem, da je mednarodna izmenjava večstranska izkušnja; poleg spremenjenega študija študent tako pridobi nova prijateljstva in poznanstva, organizirati si mora življenje v drugem okolju, postane bolj fleksibilen … Menim, da je bolonjski sistem prednost predvsem zaradi krajšega študija.
Sanja Kotar, 24 let
O podiplomskem študiju sem razmišljala in sem ga hotela obiskati, vendar nadaljnjega šolanja starim programom niso omogočili, saj so prej uvedli bolonjske sisteme in so nam s tem onemogočili podiplomski študij (magistrski bolonjski je namreč ista stopnja kot stari dodiplomski). Doktorski študij pa v mojem primeru ne pride v poštev, saj je zelo priporočljivo imeti pred tem izkušnje. Nisem bila na mednarodni izmenjavi, sodelovala sem samo pri mednarodnem projektu. Bolonjski študij je največja bedarija, ki si jo je izmislila naša vlada. Imeli bomo malo morje magistrov brez praktičnih izkušenj in tudi starim programom so s tem onemogočili magistrski študij, oziroma so jim ponudili novi magistrski študij, ki ne ponuja dodatnega znanja, predmetnik pa se ponavlja. Kvaliteta študija je padla, kar vidim iz lastnih izkušenj, ko sem v stiku s tistimi, ki me prosijo za kakšno pomoč. Razvrednotili so tudi dodiplomski študij, saj greš lahko po končanih treh letih tega praktično na katero koli fakulteto delat podiplomski študij. To ni smiselno in niti ni pravično.
Katja Pavič, 24 let
Tudi razmišljam o podiplomskem študiju, vendar še ne vem, če se bom odločila zanj. Odvisno od financ in časa. Na izmenjavi nisem bila nikoli. Bolonjskega študija sicer ne poznam, se nisem zanimala zanj, vendar po pripovedovanju drugih, mi ni niti malo všeč.
Gregor Zorc, 27 let
Preko organizacije IASTE sem opravljal dvomesečno prakso na področju informacijske tehnologije v Belgiji. Mislim, da mi je izmenjava koristila tako na osebnem (nova prijateljstva, krepitev samozavesti) kot profesionalnem (pridobivanje novih znanj) področju. Ker s študijem nadaljujem na univerzitetni smeri in ker se predmet, ki bi ga moral obiskovati, zaradi uvedbe bolonjskega študija več ne izvaja, smo študentje primorani obiskovati bolonjsko alternativo. Če sodim po tem predmetu, je bistvena prednost pred “starim” načinom predvsem v dostopnosti študijskega materiala in sprotnim preverjanjem znanja, s čimer se lahko marljiv študent izogne mukam ob koncu semestra.
Maruška Agrež, 23 let
Za podiplomski študij sem že odločena, da se bom vpisala, kar takoj po diplomi. Ker me študij slovenistike že zdaj zelo veseli, ga bom kar nadaljevala. Rada pa bi delala v raziskovalni dejavnosti, ali če bi bilo možno, tudi predavala na kaki univerzi. Na mednarodni izmenjavi sem trenutno, in sicer v Tubingenu, v Nemčiji, kjer raziskujem temo za diplomsko nalogo, ki bi jo rada razvila v doktorat. Izmenjava mi pomeni v prvi vrsti strokovno izpopolnjevanje, navezovanje stikov z Univerzo v Tubingenu, malo pa tudi spoznavanje okolice in študentskega življenja. Bolonjski študij se mi zdi pa v Sloveniji zelo zgrešen, saj je popolno razvrednotenje univerzitetne diplome, magisterija in nenazadnje tudi doktorata. Po treh letih človek enostavno nima dovolj znanja, da bi diplomiral na UNIVERZITETNI ravni, še na visokošolski vprašanje. Sem mnenja, da univerzitetna izobrazba ne bi smela biti dosegljiva vsakemu (mislim glede na sposobnosti, ne denar), zato se mora nujno ohraniti nek nivo … Da pa o zaposljivosti oz. še lepše nezaposljivosti po triletni diplomi sploh ne govorim …
Tjaša Volmut, 25 let
Razmišljam o podiplomskem študiju, in sicer o magistrskem študiju. Verjetno se bom zanj odločila, saj s tem med drugim pridobiš tudi boljše možnosti za zaposlitev. Bila sem na mednarodni izmenjavi, in sicer na Pojskem. Izmenjava pomeni dobro iztočnico za življenje, saj se naučiš samostojnosti, pridobiš veliko samozavesti in nenazadnje spoznaš veliko prijateljev iz vseh koncev sveta. Ne vem kaj dosti o bolonjskem študiju, saj sama študiram še po starem sistemu in z bolonjskim sistemom nisem kaj dosti seznanjena. Vsekakor je pa nek nov način študija za tiste, ki študirajo po tem sistemu.
Martina Pančur, 27 let
Razmišljam o podiplomskem študiju in se bom skoraj sigurno tudi odločila zanj. Nikoli se nisem udeležila izmenjave, delam pa s študenti, ki so na izmenjavi in vidim, da jim izmenjava pomeni nekakšno osamosvojitev. Bolonjski študij, če bi se izvajal tako, kot je bil predviden, bi bil odličen način pridobivanja izobrazbe. Zaenkrat pa žal ni tako.
Janja Žalik, 25 let
Trenutno o podiplomskem študiju ne razmišljam. Bi se pa mogoče odločila zanj, ko bom končala ta študij. Bolonjski študij bi ukinila in vse naredila na stari način. Takšen, kot ga imamo mi. V bolonjskem je več obveznosti, vse drugače. V glavnem negativno mnenje z mojih ust. Ne govorim iz lastnih izkušenj, ampak iz pripovedovanja bolonjskih študentov.
Mojca Buh
