Matura pomeni zaključek izobraževanja v srednjih šolah. Lahko je splošna ali poklicna. Splošno maturo v Sloveniji opravi letno čez devet tisoč dijakov. Tisti z doseženimi 30 točkami in več pa se imenjujejo zlati maturanti.
Splošna matura
Splošna matura je pogoj za študij na univerzitetnih programih. Opravljajo jo dijaki gimnazij in maturitetnega tečaja. Obsega pet predmetov: slovenščino, matematiko in tuji jezik ter dva izbirna predmeta. Splošno maturo lahko v celoti opravljajo kandidati, ki so uspešno končali četrti letnik gimnazije ali maturitetni tečaj in tisti, ki so ali bodo v letu, ko opravljajo splošno maturo, dopolnili najmanj 21 let. Posamezni izpit splošne mature lahko opravljajo kandidati, ki so že opravili splošno ali poklicno maturo, tisti, ki so se prijavili k poklicni maturi in izpolnjujejo pogoje za opravljanje te mature in tisti, ki jim je bilo v tujini pridobljeno spričevalo nostrificirano kot maturitetno spričevalo.
Poklicna matura
V preteklosti so to obliko mature imenovali tudi zaključni izpit. Opravljajo jo dijaki tehniških srednjih šol. Obsega štiri predmete: slovenščino, matematiko ali tuji jezik, strokovni predmet ter seminarsko nalogo oziroma projekt. Če dijaki opravijo še peti predmet, se lahko vpišejo na nekatere univerzitetne smeri. S poklicno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja, poklicnega tečaja ter usposobljenost za visokošolski študij. Poklicna matura je oblika zaključnega izpita. Z opravljeno poklicno maturo kandidat pridobi srednjo strokovno izobrazbo.
Pogoji za opravljanje poklicne mature so uspešno končan 4. letnik izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja, uspešno končan 2. letnik izobraževalnega programa poklicno-tehniškega izobraževanja, zaključen 4. letnik gimnazije in opravljen poklicni tečaj ali opravljen mojstrski izpit.
Kandidat se k poklicni maturi prijavi na tisti šoli oziroma organizaciji za izobraževanje odraslih, na katero je bil vpisan v času izobraževanja oziroma kjer je končal zadnji letnik, do roka, določenega s koledarjem poklicne mature.
Maturitetni roki
Poklicna matura vsako leto poteka v treh rokih: spomladanskem, jesenskem in zimskem. Dijak se lahko prijavi h kateremkoli roku.
Poklicna matura se praviloma opravlja v celoti, kar pomeni, da je treba izpite iz vseh štirih predmetov opraviti v enem izpitnem roku (spomladanskem, jesenskem ali zimskem).
Splošna matura vsako leto poteka v dveh izpitnih rokih: spomladanskem (maj – junij) in jesenskem (avgust – september). Kandidat lahko maturo v celoti opravlja večkrat.
Predmaturitetni preizkusi
Šola lahko za dijake zaključnih letnikov v okviru priprav na poklicno ali splošno maturo izvede predmaturitetni preizkus. Obseg, način in rok opravljanja predmaturitenega preizkusa določi šolska maturitetna komisija.
Način izračuna ocene
Uspeh pri pisnem in ustnem izpitu, izpitnem nastopu, vajah ali seminarski nalogi in drugih oblikah izpita se ocenjuje v točkah in v razmerju tako, kakor je opredeljeno v predmetnem izpitnem katalogu za posamezni predmet in v navodilih za ocenjevanje. Skupno število točk pri maturitetnem izpitu je vsota točk, ki jih kandidat doseže pri posameznih delih izpita. Najvišji skupni dosežek pri posameznem predmetu je sto odstotnih točk (100 %).
Splošni uspeh je izražen v točkah in predstavlja seštevek doseženih ocen pri vseh predmetih splošne mature (do 34 možnih točk ob dveh predmetih na višji ravni).
Zlati maturanti
Kandidat opravi splošno maturo z izjemnim uspehom, če doseže ali preseže število točk, ki jih za posamezno šolsko leto določi Državna komisija za splošno maturo. Doslej so morali t. i. »zlati maturanti« doseči vsaj 30 točk.
