Vsakega dijaka po končani srednji šoli čaka težka in hkrati življenjsko pomembna odločitev. Odločiti se mora, kaj bi rad študiral in posledično tudi, kje bi bil rad zaposlen.
Ta odločitev je za marsikoga zelo težka, zato v večini primerov dijakov, ki niso prepričani v svoje odločitve, pomagajo starši. Starši pa v tej nalogi ne smejo ustvarjati subjektivno mnenje, ampak morajo na otrokovo prihodnost gledati zelo objektivno, kajti le tako bodo prišli s svojim otrokom do skupne in optimalne rešitve.
Poslovni študijski programi na slovenskih fakultetah se cenovno lahko primerjajo med seboj. Največja razlika nastane ravno v kakovosti različnih fakultet, zato morajo biti dijaki še toliko bolj previdni pri izbiri. Obenem je na nekaterih tudi vse večje mednarodno sodelovanje fakultet.
Največ zanimanja
Največja izbira študija je vsekakor na ljubljanski ekonomski fakulteti, v okviru dveh temeljnih dodiplomskih programov ponuja fakulteta kar 17 različnih smeri, kjer tudi študira največ prihodnjih poslovnežev, kar 6.500. Največ programov imajo tudi na drugi stopnji, kjer jih delno izvajajo v angleščini in v sodelovanju z drugimi fakultetami. Poleg desetih magistrskih programov v slovenščini samostojno izvajajo še tri v angleščini ter programa Turistični management v sodelovanju z Univerzo Southern Denmark in Univerzo Girona ter Bančni in finančni management v sodelovanju z BI Nonvegian School of Management, Univerzo Amsterdam in Univerzo Pompeu Fabra. Študenti na mednarodnem programu prejmejo kar dvojno diplomo. Prva diploma je od matične univerze, druga pa od tuje partnerske univerze. Na dodiplomskih programih ekonomske fakultete študira 142 tujcev, na podiplomskih pa 120.
Tudi GEA-college je v letošnjo leto stopila s tremi novimi programi in tudi oni sodelujejo s tujci, in sicer na podiplomski ravni. Letos so prvič izvajali magistrski program Socialno podjetništvo in podjetništvo v turizmu. Prav tako so izvajali prvostopenjski program Podjetništvo v turizmu. Podiplomski študij prav tako kot ljubljanska ekonomska fakulteta izvajajo skupaj s fakulteto iz Škotske, in sicer z Univerzo Heriot-Watt. Tudi v tem študiju študent prejme dve diplomi, in sicer naziv magister znanosti, ki mu ga podeli škotska fakulteta, ter diplomo, ki mu jo podeli matična fakulteta. Na dodiplomskem študiju Podjetništvo, ki se izvaja v angleškem jeziku, je delež tujih študentov približno 85-odstoten, na preostalih programih pa le odstoten.
Po novem v letošnjem letu splošni management izvajajo tudi v Celju. Sicer ta fakulteta nima svoje stavbe, ampak jo izvajajo na fakulteti za komercialne in poslovne vede, kjer so združili moči s šolo IfM iz Salzburga. Cena tega študija je visokih 12.800 evrov, vendar je primerljiva s študijem mednarodnega programa Gea-college. V Celju izvajajo tudi podiplomski program Komerciala, katerega cena je v primerjavi z drugimi domačimi bolonjskimi magisteriji med nižjimi.
Mednarodno…
Če gledamo, kje najdemo največ tujih študentov, je to vsekakor na fakulteti IEDC na Bledu. Na tej fakulteti imajo tri različno dolge programe MBA in imajo v mednarodnem prostoru tudi največjo veljavo. Na fakulteti na Bledu je kar 80 odstotkov udeležencev, ki prihajajo predvsem iz srednje in vzhodne Evrope, pa tudi iz zahodne Evrope in Azije; udeleženci mednarodnega podiplomskega študija menedžmenta v letu 2009 na primer zastopajo 15 držav, med njimi Kitajsko in Japonsko. Šola je pri svetu za visoko šolstvo lani akreditirala vse tri študije MBA kot drugostopenjski podiplomski študij po bolonjski deklaraciji. Udeleženci tako po koncu študija pridobijo mednarodni naziv MBA (Master of Business Administration), ki ga podeljujejo na podlagi mednarodnih akreditacij AMBA in IQA, in naziv magister, ki je aktualen doma.
V Mariboru je ekonomska poslovna fakulteta usmerjena na tretjo stopnjo in je poleg ljubljanske ekonomske fakultete edina, ki že v tekočem letu izvaja bolonjski doktorski študij.
Treba je omeniti tudi visoko poslovno šolo na Dobi, kjer je prva slovenska fakulteta, ki izvaja magistrski program Mednarodno poslovanje kot e-študij. V tem programu najdemo veliko različnih in hkrati veliko izbirnost predmetov. Letos ga izvajajo prvič, nanj pa je vpisanih 27 študentov.
Opisanih je le nekaj novih in najzanimivejših programov. Vendar pa na slovenskih fakultetah najdemo še mnogo drugih smeri. Prav zaradi velikega števila smeri pa je za zdajšnje dijake velik problem izbiranje študija.
Gašper Kržišnik
