Študentsko delo v tem trenutku predstavlja edini učinkoviti socialni korektiv za dijake in študente in tako ni zgolj še ena izmed oblik dela. Brez študentskega dela si mnogi študija sploh ne bi mogli privoščiti. Predlagana ureditev začasnega in občasnega dela dijakov in študentov je nastala po načelu »vsako delo šteje«. S stisnjenimi zobmi in zadržkom smo pristali na plačevanje prispevka za pokojninsko zavarovanje, saj ta sprememba, kljub vstopu mladih v sistem solidarnosti, prinaša veliko nevarnost padca panoge študentskega dela kot pomembnega socialnega korektiva. Predlagane spremembe tako spreminjajo osnovni koncept študentskega dela; dijakom in študentom bo prineslo nove socialne pravice iz naslova plačevanja prispevkov za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, s čimer študentsko delo postaja ena od pomembnih oblik medgeneracijske solidarnosti, obenem pa ohrani fleksibilnost študentskega dela, kot ga poznamo danes. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je vztrajala pri implementaciji dodatnih ukrepov na področju zagotavljanja večje socialne varnosti študentov, kot so minimalna urna postavka in priznavanje delovnih izkušenj, ključna pa je bila zahteva po avtomatični varovalki višine obremenitve študentskega dela ob morebitnem previsokem padcu panoge.
ŠOS opozarja, da so predlagane spremembe nesistemske in nadaljujejo obstoječo prakso, ki je med drugim državo tudi pripeljala v trenutno krizo. Enostranski posegi, ki niso premišljeni in dolgoročno naravnani, imajo en sam jasen namen, in sicer krpanje proračunske luknje. Tako krizo ponovno plačujemo mladi, ki smo bili v zadnjih letih na račun varčevanja že večkrat bili prikrajšani. Problematika mladih, ki zadeva tako dijake, študente kot tudi iskalce prvih zaposlitev, je alarmantna in s svojo kompleksnostjo (študentsko delo, štipendije, stanovanjska politika, beg možganov …) predstavlja ključen razvojni izziv Slovenije v naslednjih nekaj letih. Ali bomo poglobili problem do te mere, da bomo mladi iz obupa primorani zapustiti domovino, ali pa bomo s pravim strateškim razvojnim pristopom našli način, kako se lotiti problematike mladih. Dejstvo je, da prav študentsko delo v tem trenutku predstavlja edini učinkoviti socialni korektiv za mlade in ga je kot takega potrebno tudi obravnavati.
Od Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti smo zahtevali (MDDSZEM), da nas vključi v pripravo trenutnih sprememb študentskega dela, ki so bile na začetku predstavljene kot eden izmed ukrepov, ki jih je Slovenija obljubila EU. Naše stališče od samega začetka je bilo, da je potrebno nadaljevati sistemsko reševanje študentskega dela, s katerim smo začeli že lani, vendar je zaradi padca prejšnje vlade zastalo. Stališče ŠOS, ki smo ga zagovarjali pri pripravi sistemskega predloga, smo želeli kar se da optimalno implementirati tudi v predlagane spremembe, od katerih ministrstvo ni želelo odstopiti. Vztrajali smo, da se dobre rešitve, ki so bile dogovorjene že pod prejšnjo vlado, implementirajo tudi sedaj. Ob zavedanju potencialno škodljivih posledic in širše dimenzije problematike študentov, smo na ŠOS zahtevali podpis dogovora med Študentsko organizacijo Slovenije, Ministrstvom za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti in Predsednikom Vlade RS, ki omenjeno problematiko razširja tudi na druga za mlade občutljiva področja.
Posledica številnih usklajevanj in pogajanj med ŠOS in MDDSZEM je predlog ukrepov spremembe obstoječe ureditve. Od študentskega dela se bo po novem plačevala koncesijska dajatev v višini 16 % (od tega 8,4 % za proračunski sklad ministrstva, 3,8 % za ŠOS in 3,8 % za posrednike) in dodatna koncesijska dajatev v višini 2 %, prispevek delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 8,85 %, prispevek delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,5 %, prispevek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po stopnji 0,53 % in prispevek delodajalca za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36 %. Celotna obremenitev študentskega dela se tako za delodajalce po novem spremeni iz 30,38 % na 33,74 %, v letu 2016 pa na 27,33 %.
Dodatno smo uspeli izpogajati, uvedbo minimalne urne postavke v višini 4,5 evrov; da študentom pri vplačevanju prispevkov teče polna pokojninska in invalidska zavarovalna doba; da se institut študentskega dela ohrani za namene reševanja socialnega položaja študentov in dijakov; da se hkrati prične s procesi za uveljavitev javne veljavnosti in priznavanja delovnih izkušenj iz naslova začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Omenjene spremembe bodo dijakom in študentom zagotavljale večjo socialno varnost in obenem še dodatno olajšale prehod na trg dela pri iskanju prve zaposlitve.
V interventnem zakonu je predlagano, da se s 1. 1. 2016 koncesija, namenjena proračunskemu skladu ministrstva, zniža iz 8,4 % na 2 %. Ker se zavedamo širših posledic predlaganih ukrepov, smo se na ŠOS v dogovoru zavezali, da – v kolikor bo padec celotnega (denarnega) obsega panoge študentskega dela, glede na enako obdobje iz leta 2014 in ob primerljivih gospodarskih razmerah, manjši od 15 % se ureditev, ki jo predvideva interventni zakon, ohrani. Dodatno si bosta ŠOS in MDDSZ prizadevala za spremembo obstoječe ureditve dohodninske obdavčitve začasnega in občasnega dela dijakov in študentov v sklopu sprememb Zakona o dohodnini, z namenom povrnitve študentske olajšave.
Žiga Schmidt, predsednik ŠOS: »Kljub začetnemu predlaganemu enostranskem posegu v sistem študentskega dela smo v intenzivnih pogajanjih dosegli dogovor med MDDSZ in ŠOS. Za nas bo kompromis dokončen, šele ko Vlada RS uresniči vse zahteve, navedene v sporazumu. Pričakujemo da bodo konstruktivni pogovori in sklenjen kompromis podlaga za trajen posluh vlade tudi za ostala pereča vprašanja o slabem socialnem položaju mladih v Sloveniji. ŠOS je svoje naredil, sedaj je na potezi vlada.«
