Napačna cena kruha
Bil je ura 20h in v nekem hipermarketu sem opravljal vsakodnevni nakup. Račun je bil 33 EUR in ne da bi opazil, da je karkoli narobe, sem odšel domov. Ko sem kasneje slučajno pregledoval račun sem opazil, da mi je prodajalka napačno zaračunala kruh. Namesto 1,2 EUR je kruh zaračunala 11.2 EUR, torej 11 EUR (2640 sit) več. Zanimivo je da tega takoj nisem opazil, saj se mi za manjši nakup 33 EUR sploh ni zdelo veliko. Prepričan pa sem, da bi pred enim letom zaračunan kruh za skoraj 2700 SIT, zagotovo opazil No, ko sem šel nazaj in prodajalko opozoril na napako, mi je povedala da imajo v bazi podatkov napačno ceno kruha in da sem prvi tistega dne, ki se je sploh pritožil. Ura je bila 20.40 minut zvečer in odgovorni so tekali sem ter tja in bili še sami začudeni, kako da se nobeden ni pritožil že prej, saj so napačno ceno kruha zaračunavali kupcem že od jutra, torej ves dan!?. Prodajalka (študentka) se je opravičevala in mi povedala, da je ves čas gledala v majhen zaslon s cenami na blagajni, a vseeno ni opazila nič nepravilnega. Poudarila pa je, da se ji to prej ni dogajalo, ko smo imeli slovenski tolar. Kasneje se je še potožila, da zelo pogreša Tolar, saj je bilo prej vse bolj transparentno in da sploh nima občutka koliko kaj stane. Hja, nekaj resnice je v tem. Če si prej imel 5000 sit v denarnici, si imel občutek, da imaš nekaj denarja, če pa imaš 20 EUR, pa imaš občutek da je denarnica nekoliko bolj prazna.
Večina novih članic je odložila vstop v evroobmočje:
Evro je zaradi prikritega dvigovanja cen eden glavnih krivcev podražitev in to je dejstvo. Pravzaprav uvedba Eura že vnaprej pomeni podražitev dobrin. Zadeva je že tako daleč, da vsaka nova država, ki namerava prevzeti evro trepeta pred uvedbo skupne valute. Spomnimo se da je od 12 članic evroobmočja, 11 držav doživelo ekspanzijo podražitev dobrin. Le Finski je kolikor toliko uspelo umiriti žogico. Slovenija kot 13. članica evroobmočja, seveda ni bila izjema. Cene so pač” ponorele, tako kot v drugih zahodnih državah, ki so prevzele skupno valuto. V nekaj mesecih se je podražilo okoli 800 artiklov. In čeprav se trgovci opravičujejo, da so krive nabavne cene dobaviteljev in nasploh višji stroški, takih podražitev ne pomnimo, ko smo uporabljali Tolar.
No, in če je zdaj pravzaprav postalo ”normalno” da se v vsaki državi po uvedbi evra soočajo s podražitvami, se nove članice sprašujejo, kako to preprečiti. Dvojno označevanje cen stare in nove valute (kot glavno orožje zoper prikritega dvigovanja cen navzgor) se je izpostavilo kot neučinkovito. Tudi razni nadzori inšpekcijskih služb nad pravilnim zaokroževanjem in preračunavanjem so se izkazali za neučinkovite. Nove članice tako že preučujejo nove inštrumente s katerimi se bodo borili proti vnaprej najavljenim podražitvam, medtem pa vztrajno pomikajo datume vključitve v Evroobmočje. Le Malta in Ciper bosta prevzeli Evro leta 2008. Kot zadnja izmed novih članic pa bo skupno valuto najbrž prevzela Češka in sicer leta 2012, čeprav je še lansko leto bilo omenjeno leto 2009. Koliko časa se bo Euro obdržal kot skupna valuta, je težko napovedati, a vendar evroskepticizem sploh nikoli ni ponehal in vse kaže da tudi v prihodnje ne bo. V Franciji so vse glasnejši z nasprotovanjem Euru, v Nemčiji nekatere politične stranke odkrito zagovarjajo uvedbo nemške marke, v Italiji pa se še danes niso sprijaznili z Evrom in celo obljubljajo referendum o izstopu iz Evroobmočja.
Nekaj pa je vseeno Evru treba priznati nizke obrestne mere, večja preglednost cen na trgu, večja konkurenčnost kot posledica primerjanja cen v Evroobmočju, odprava transakcijskih stroškov in manjša ali sploh nična nihanja deviznih tečajev so le neke prednosti katere smo deležni čeprav tega veliko ljudi sploh ne ve. Finančna integracija pa tudi povečuje tudi zmožnost vsaki državi višjo gospodarsko rast. Kar pomeni, da bolj ko so države povezane med seboj, višji bruto domači proizvod (BDP) lahko vsaka doseže. Za enkrat torej Euro zagotovo ostaja v Evropi.
Obupani gostinci
No in če so se ob uvedbi Eura trgovci razveselili in se po tiho smejali, ko so cene svojih napitkov zviševali tudi do 30%, se zdaj tresejo od razburjenja ob uvedbi protikadilskega zakona. No, morda je res nekoliko nenavaden pogled na kadilce, ki stojijo pri nekaj stopinjah nad ničlo pred gostinskimi lokali, a vseeno to ni edini razlog za manjši obisk v lokalih. Morda bi morali biti malo bolj konkurenčni kot so sedaj in cene spustiti na raven izpred enega leta pred uvedbo Eura in obisk v njihovem lokalu bi se zagotovo nekoliko povečal. Njihovemu izpadu prihodkom namreč veliko pripomorejo tudi nekadilci in ne samo kadilci. Prav , neverjetno je da sem pred nekaj dnevi za sadni čaj z medom in limono plačal 2 EUR (480SIT)!? Lansko leto pa sem za tak čaj plačal 300 tolarjev. Zelo zgrešeno.
Predrag Rajčič, dipl. ekonom
