Le kdo še ni slišal za volontersko pripravništvo? V zadnjem času je veliko govora o tem, da bi ga ukinili. Kakšno pa je vaše mnenje? Bi bili pripravljeni opravljati volontersko pripravništvo?
Opravljanje pripravništva pomeni začetek opravljanja dela, ki je ustrezno vrsti in ravni pridobljene strokovne izobrazbe, in sicer z namenom, da se uslužbenec usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju.
Pravna podlaga
Volontersko pripravništvo je urejeno v Zakonu o delovnih razmerjih, ki določa, da se lahko pripravništvo v skladu s posebnim zakonom (na primer Zakon o javnih uslužbencih) opravlja, ne da bi delavec in delodajalec sklenila pogodbo o zaposlitvi. Z delodajalcem se sklene tako imenovana pogodba o volonterskem pripravništvu, ki mora biti sklenjena v pisni obliki. Volontersko pripravništvo je torej ena izmed zakonitih oblik dela.
Kako do volonterskega pripravništva?
Ponudbe za opravljanje volonterskega pripravništva (nekateri jih imenujejo tudi prakse) so objavljene na spletnih straneh posameznih delodajalcev. Glede na to, da je povpraševanja vedno več od ponujenih pripravništev, delodajalec izvede izbirni postopek (običajno na podlagi razgovorov). Če je bil razgovor prepričljiv, boste prejeli klic in/ali pisno obvestilo o izbiri volonterskega pripravnika.
Izvajanje pripravništva
Pred začetkom dela je treba podpisati pisno pogodbo o opravljanju volonterskega pripravništva. V njej je določeno, na katerem delovnem mestu opravljate volontersko pripravništvo in katera stopnja strokovne izobrazbe je na tem delovnem mestu potrebna. Med pomembnejšimi določbami pogodbe so še kraj opravljanja pripravništva, določitev mentorja, način in ocenjevanje pripravništva, morebitna usposabljanja (za imenovanje v naziv), varnost in zdravje pri delu ter druge pravice in obveznosti.
V času trajanja pripravništva mora delodajalec pripravniku po programu zagotavljati usposabljanje za samostojno opravljanje dela. Volonterski pripravnik se usposablja po individualnem programu usposabljanja pripravnika, ki ga določi mentor. Ker so mentorji običajno zelo ustrežljivi, so lahko želje pripravnika po delu na posameznih delovnih področjih v veliki meri upoštevane.
Obveznosti pripravnika
Pripravnik mora v celoti izvesti naloge v skladu s programom pripravništva in navodili predstojnika, mentorice in oseb, odgovornih za spremljanje dela pripravnika na posameznem delovnem področju.
V času usposabljanja pripravnik redno vodi evidenco o svojem usposabljanju in delu, ki je podlaga za končno poročilo o usposabljanju in delu. Razdeljena mora biti po posameznih vsebinah splošnega in posebnega dela usposabljanja.
Ob koncu pripravništva mora pripravnik opraviti izpit oziroma zaključno nalogo, ki je sestavni, zaključni del pripravništva in se opravlja pred iztekom pripravniške dobe (v programu se določi rok). Komisija za oceno dela pripravnika pregleda zaključno nalogo, opravi razgovor s pripravnikom ter oceni uspešnost zaključne naloge. Kdor uspešno opravi pripravništvo, dobi potrdilo o uspešno opravljenem volonterskem pripravništvu.
Trajanje pripravništva
Pripravništvo lahko traja največ eno leto, če zakon ne določa drugače. Pripravništvo se lahko sorazmerno podaljša, če pripravnik dela s krajšim delovnim časom od polnega, vendar največ za šest mesecev. Trajanje pripravništva se podaljša za čas opravičene odsotnosti z dela, ki traja dlje kot 20 delovnih dni, razen za čas letnega dopusta. Trajanje pripravništva se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar le do polovice prvotno določenega trajanja.
Pravice pripravnika
Za volonterskega pripravnika veljajo povsem enake pravice kot za druge javne uslužbence, na primer glede omejenosti delovnega časa, odmorov in počitka, povračila stroškov v zvezi z delom, odškodninske odgovornosti ter zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
V času trajanja pripravništva delodajalec pripravniku ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave.
Slabost volonterskega pripravništva
S podpisom pogodbe o volonterskem pripravništvu se posameznik prostovoljno odpove plačilu za svoje delo (odtod izraz neplačano pripravništvo). V pogodbi o opravljanju volonterskega pripravništva je običajno zapisano »Volonterskemu pripravniku ne pripada plačilo za delo, nadomestilo za delo ali drugi osebni prejemki«.
Po zakonu ima sicer »običajni« pripravnik pravico do osnovne plače najmanj v vrednosti 70 odstotkov osnovne plače, ki bi jo prejel kot delavec na delovnem mestu oziroma pri vrsti dela, za katero se usposablja. Plača pripravnika tudi ne sme biti nižja od minimalne plače, določene z zakonom.
Da ali ne?
Odločitev je prepuščena vsakemu posamezniku, ki naj glede na svojo situacijo (finančno stanje, brezposelnost) preuči prednosti in slabosti takšnega dela. Optimist izkoristi volontersko pripravništvo za pridobivanje znanja, »izkoristi« dostopnost do informacij in strokovnjakov na posameznih področjih, poveča socialno mrežo ter med pripravništvom išče zaposlitev (drugje). Pesimistu pa na koncu volonterskega pripravništva ostane le papir z naslovom Potrdilo o uspešno opravljenem volonterskem pripravništvu. Ob upoštevanju vašega uspešnega dela je lahko edina ovira na poti od volonterskega pripravništva do pogodbe o zaposlitvi vaš delodajalec.
