Rast cen v Sloveniji se nadaljuje. Novi val podražitev pa se napoveduje tudi za mesec marec. Spet naj bi se najbolj podražila živila. ”Sveta trgovska trojica”(Tuš, Mercator in Spar), ki močno obvladuje živilski trg očitno še naprej igra uspešno ”inflacijsko igro”.
Za podražitve pač krivijo dobavitelje, ti pa s prstom kažejo na trgovce, vmes skupaj krivijo dražje surovine na svetovnem trgu. Kakorkoli, veliki trgovci so se na hrvaškem z vlado dogovorili in pristali na znižanje cen kruha, mleka in olja. Elektrika in plin pa se za gospodinjstva ne bodo podražila do vse do poletja. Pocenitve naj bi se gibale med 8 in 12 odstotki. Torej, medtem ko našo vlado inflacijski problem ”resno skrbi” in zadevo ”resno preučuje” je osovražena Hrvaška že pridno rešuje.
Lani je bila inflacija v enakem obdobju 2,7 odstotna, letos pa se je močno povečala na 6,4 odstotna. Prav tako se je zvišala tudi povprečna 12-mesečna rast in je zdaj 3,9-odstotna, v enakem obdobju lani je bila 2,5-odstotna. In če smo upali, da nam bo januar vsaj nekoliko znižal letno raven, smo se zmotili, saj je bila inflacija v januarju 2008 že 0,1 odstotka. Naj spomnimo, da smo prejšnja tri leta imeli v januarju vedno deflacijo. Hja, o izpolnjevanju maastrichtskih kriterijev tako za zdaj ni ne duha ne sluha. Morda pa je inflacijska bomba počila (poleg že znanih dejavnikov) tudi zaradi tega, ker smo nekatere cene držali umetno navzdol, da bi sploh lahko izpolnili maastrichtske kriterije in pravočasno vstopili v Evro območje, zdaj pa se nam to maščuje. No, tolažimo se lahko tudi, da se v državah Evro območja spopadajo z isto težavo. Letna stopnja inflacije v državah območja evra je v povprečju znašala 3,1 odstotka, v državah EU pa 3,2 odstotka.
VISOKA GOSPODARSKA RAST
Če se že spopadamo z inflacijo se po drugi strani lahko pohvalimo z visoko gospodarsko rastjo v letu 2007, ki je znašala okoli 6 odstotkov in je bila najvišja po osamosvojitvi. Najbolj so rast poganjali izvoz blaga in storitev ter bruto investicije. Zelo se je na gospodarsko rast odzval tudi trg dela. V letu 2007 se je močno povečala zaposlenost in znižala brezposelnost, kar se kaže v znižanju stopnje anketne in registrirane brezposelnosti, ki sta prav tako na najnižji ravni od osamosvojitve. Decembra leta 2006 smo tako imeli 833.016 zaposlenih, medtem ko smo novembra 2007 imeli 867.449 ljudi. oz. 30.000 ljudi več. Brezposelnih oseb pa je decembra v letu 2006 bilo 79.969 ljudi, novembra 2007 pa 68.411. Torej 10.000 ljudi manj. No, kazalci sicer res kažejo na močan upad brezposelnosti, je pa res tudi da ima zavod za zaposlovanje svojo ”posebno politiko” do iskalcev zaposlitev. Velikokrat se je namreč zgodilo, da so ljudi zaradi najmanjših prekrškov (iskalca zaposlitve ob določeni uri ni bilo doma) enostavno zbrisali iz evidence iskalcev zaposlitve in le to prikazali kot dejansko zmanjšanje brezposelnih.
PADEC SBI-ja
V letu 2007 je na padec evropskih borznih indeksov vplivala hipotekarna kriza v ZDA, to leto pa smo v strahu zaradi morebitne recesije v ZDA. V prihodnjem obdobju tako ni videti evropskega borznega okrevanja. In, ko so se borzni indeksi po svetu prejšnje leto strmo spustili navzdol, se je zamajal tudi naš SBI (slovenski borzni indeks). Korelacija med našo in tujo borzo je očitno večja kot so do sedaj predvidevali ekonomski analitiki. In tako se zdaj v letu 2008 SBI še vedno maja in pred kratkim se je spustil že pod 10.000 točk. Skoraj vse delnice in vzajemni skladi še naprej izgubljajo svoje vrednosti. Petrol, Luka Koper in Telekom so denimo samo v januarju izgubile skoraj 20 odstotkov svoje vrednost, več kot 90 odstotkov vzajemnih skladov pa je v zadnjih 6 mesecih tudi izgubilo svoje vrednosti (v povprečju za 10-15 odstotkov). Če prištejemo zraven še omahovanje vlade glede prodaje Telekoma, Zavarovalnice Triglav, ter prihajajoče volitve, je manj verjetno, da bi si SBI kmalu opomogel. Po drugi strani pa le ni tako vse črno kot na prvi pogleda izgleda. Mali delničarji namreč lahko to situacijo “sprida” izkoristimo. Če varčujemo na dolgi rok, je najbolj ugodno, če kupujemo delnice takrat, ko borzni indeksi padajo, ko drugi v paniki prodajajo. Cene delnice so takrat zelo ugodne in izkušnje iz preteklosti kažejo, da se take delnice prej ali slej opomorejo. Za tak ukrep pa se bodo seveda odločali, predvsem tisti z jeklenimi živci. Tisti, ki radi dobro spijo, pa naj svoja sredstva vlagajo v bančne depozite.
Predrag Rajčič, dipl. ekonom
