Od nekdaj imamo radi december. Razlogov za to je več. December je bil ponavadi bel. Za tem pa so se skrivale prve norije na snegu, prvi snežaki in prve kepe za vratom. Poleg tega je bilo decembra vedno neko posebno vzdušje. Najprej zaradi Miklavža, ki je na začetku decembra pekel piškote, proti koncu decembra pa nam je Božiček prinesel pakete polne sladkarij in morda še kakšno igračo za povrh. Sedeti v krilu okroglega, rdečeličnega možiclja, ki se je smehljal skupaj z nami v fotoaparat, je pa bil vrhunec veselja v decembru. Taki ali drugačni spomini vežejo vsakega od nas na naše bolj ali manj oddaljeno otroštvo in v nas vzbudijo prijetne občutke. Seveda poznam tudi kar nekaj ljudi, ki nimajo lepih spominov na to obdobje ali enostavno ne marajo vseh teh decembrskih ritualov, ki se jim zdijo preveč klišejski in potemtakem so naravnost sovražni do decembra. A velika večina povezuje december s prijetnimi spomini in z besedico veseli.
Prav tako je december, kot zadnji mesec v letu, povezan z veseljem tudi tako, ker se ponavadi ozremo nazaj in pogledamo kaj vse od zastavljenega smo v tem letu uresničili, kaj vse doživeli, ovrednotimo svoje dosežke in če so le ti ocenjeni pozitivno, smo zadovoljni. Zadovoljstvo ponavadi čutimo takrat, ko zastavljeni cilj uresničimo. Na nek način je zadovoljstvo nagrada za uspeh. Bolj, ko se nam zdi da smo bili uspešni, bolj smo zadovoljni. To seveda pripomore k veselemu decembru.
V decembru smo tudi veseli zato, ker se najde nešteto priložnosti za nazdravit. Velikokrat čutimo alkohol že v zraku, ko se sprehajamo po ulici in smo omamljeni že od samega vdihavanja hlapov ter smo veseli. Imamo uradno dovoljenje za zabavo in decembra si lahko privoščimo več kot vse druge mesece. Vsa ta nepisana pravila so nam razlog, da smo decembra veseli.
December je tudi vesel, ker en drugega obdarujemo in se s tem razveseljujemo. Nekoč so bila neka simbolična darila, danes so to kar izdatni zalogaji za naše male denarnice, za katere se v decembru izkaže, da le niso tako male, saj nam uspe z njimi dodobra izprazniti police v trgovinah. Vsi smo veseli, včasih celo preveč evforični, ker želimo biti Miklavž in Božiček res vsem, saj jih bomo edino tako lahko razveselili. In tako v bistvu večino veselega decembra preživimo letajoč iz trgovine v trgovino. Prav zabavno, ni kaj.
Najbolj zanimivo pri vsem tem je, da vsi tarnamo čez prezgodaj okrašene ulice, izložbe in novoletne jelke. Kičaste, prenatrpane police nas spravljajo ob živce, gneča pa popolnoma iztiri, saj nam ta jemlje dragoceni čas. A očitno ne toliko, da bi se odločili ne hoditi v prav take našemljene trgovine, polne vseh teh po naših besedah nepotrebnih stvari.
Ob vseh teh razlogih zakaj je pravzaprav december vesel, se torej sprašujem ali smo mi tudi v decembru zares veseli? Grozljivo je dejstvo, da na koncu decembra res ostanemo bolj suhih denarnic, naveličani tekanja po velikih bleščečih trgovinah in naveličani vsega, tako daril kot obdarovanja, tako zabav kot evforije, ki vse skupaj spremlja. Namesto, da bi zares ob vsem tem čutili veselje in se zares zabavali, pogostokrat nase popolnoma pozabimo v tem decembru in pravzaprav nismo nič kaj preveč veseli, kot bi lahko bili. Na koncu rečemo, da komaj čakamo, da bo vsega skupaj konec in da je prav vse skupaj neumno in brezveze. Vse kar smo imeli radi, v čemer smo uživali kot otroci se prehitro razblini v nakupovalni noriji in nas toliko obremeni, da ne vemo več zakaj, čemu in kako, ampak samo komaj čakamo da mine in si želimo mir.
Seveda se ob vsem tem vsak od nas naj vpraša, ali mu je res to potrebno. Ali bodo naši bližnji in prijatelji zares spoznali, da jih imamo radi šele takrat, ko jim bomo kupili tisto ali tretje darilo. V večini primerov že lepa beseda, objem ali poljub veliko več pove, kakor ne vem kako drago in veliko darilo. Sami se odločamo, ali bomo izbrali možnost, da nam bo december res vesel, pravljičen in čudovit v znamenju ljubezni in zadovoljstva, ki ga bomo čutili ob ljudeh, ki jih imamo radi ali bomo dovolili, da nam drugi vsiljujejo nekaj, kar si v resnici sploh ne želimo in nas ne razveseljuje.
Uživajmo v čarobnosti decembra. Naslikajmo si vsak svojo pravljično vzdušje in ga zares tudi užijmo. Uživajmo v zadnjem mesecu leta, zabavajmo se in predvsem imejmo se radi, a na način, ki si ga bomo sami izbrali. Drugo, novo leto je pred nami, polno novih izzivov in preizkušenj, ki jih nosi življenje. Za konec pa še “srečn’ga pa zdrav’ga”.
Slavica Marič
