Študenti Univerze v Ljubljani s podjetjem Pipistrel razvili prvo polnilnico za električna letala na svetu
Uspešno sodelovanje med Univerzo v Ljubljani in gospodarstvom je pripeljalo do izdelave stacionarne polnilne postaje za električna letala, ki ima zaradi svojega delovanja tudi pozitiven družbeni in okoljski učinek. Konec avgusta so tako na sedežu podjetja Pipistrel zagnali prvo električno polnilnico za letala na svetu, ki zdaj že čaka na serijsko proizvodnjo.
V sklopu projekta Po kreativni poti do praktičnega znanja so pod mentorstvom asist. dr. Vanje Čok s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, razvojnega inženirja Aljaža Pelicona ter inženirja programske opreme Črta Gorupa (oba Pipistrel) študenti treh članic Univerze v Ljubljani Fakultete za strojništvo, Fakultete za računalništvo in informatiko in Akademije za likovno umetnosti in oblikovanje v sodelovanju s podjetjem Pipistrel razvili prototip prve električne polnilnice za letala. Cilj projekta je bila izdelava in postavitev polnilnice za električna letala, saj se je pri polnjenju električnih letal v praksi pokazala potreba po stacionarnem načinu polnjenja.
Letenje z električnimi letali prinaša številne prednosti
Je brez emisij, manj onesnažuje s hrupom, nižji so stroški letenja in sovpada s cilji Evropske Unije na področju transporta in letalstva, saj so v delovnem programu Obzorja 2020 ‘Pameten in okolju prijazen promet’ med najpomembnejšimi smernicami tudi zmanjšanje hrupa ter zniževanje emisij v letalskem prometu. Razvoj in vzpostavitev mreže stacionarnih polnilnih postaj je pomemben korak k povečanju priljubljenosti in razširjenosti letal na električni pogon, predvsem pa povečuje ekološko ozaveščenost pilotov in potnikov. Prva polnilnica za električna letala predstavlja velik mejnik na področju ekologije letalskih prevozov.
Sodelovanje med univerzo in gospodarstvom ključno za soustvarjanje novih znanj in praktičnih izkušenj
Povezovanje znanosti in gospodarstva je za največjo univerzo v Sloveniji ključnega pomena. Namen tovrstnega povezovanja je učinkovit in aktualen prenos znanj in storitev v gospodarstvo in širšo družbo. Študenti Univerze v Ljubljani so tako skozi projekt razvijali povsem nov izdelek v interdisciplinarnem timu. Pri razvoju polnilnice so uporabili znanje, ki so ga pridobili pri študijskih predmetih, dodano vrednost pa je imela temeljita raziskava obstoječega stanja v prvi razvojni fazi projekta, kjer so preučili širok nabor informacij (od psihologije uporabnika, ergonomije, tehničnih specifikacij, zakonodaje, programske opreme, elektrotehnike, vremenskih vplivov, tržišča in drugo.) »S sodelovanjem na projektu so naši študenti pridobili vpogled v ostale stroke, razvili kompetence na svojem strokovnem področju, pridobili veščine komuniciranja, delali za skupen cilj ter ugotovili, kako lahko na kreativen način rešujejo tehnične izzive,« je delo s študenti na projektu opisala asist. dr. Vanja Čok, koordinatorka projekta in pedagoška mentorica s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Jaka Križ, sodelujoči študent s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, jo dopolni: »Tovrsten projekt študente preskrbi z izkušnjami, ki so na današnjem trgu dela zelo iskana dobrina. S takšnimi projekti je prehod iz študijskega procesa v delovno okolje precej lažji.« Zahtevana je bila enostavna in prijazna uporaba, moderen videz, odpornost na vremenske vplive, določena zmogljivost, namenski uporabniški vmesnik in druge prednosti, pojasni Jakov sodelavec v timu Tine Černač, prav tako študent s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. »Omenjene zahteve smo v celoti upoštevali in so na polnilnici lepo razvidne,« ponosno doda.
Od potrebe po polnilnici za električna letala do bližajoče se serijske proizvodnje
Ultralahka letala na električni pogon zaradi najvišje dovoljene mase na krovu nimajo vgrajenega baterijskega polnilnika. Takšna letala se lahko polni le prek specializiranih stacionarnih polnilnih postaj (v nadaljevanju polnilnic), ki vsebujejo vsa potrebna električna vezja za polnjenje baterijskih paketov, kot tudi vezja za zagotavljanje varnosti uporabnikov med polnjenjem. »Pri pregledu tržišča smo ugotovili, da stacionarne polnilnice za električna letala še ne obstajajo. Zaradi specifičnih zahtev pa rešitve, dostopne za električne avtomobile, niso optimalne za električna letala,« pove asist. dr. Vanja Čok.
Prednosti stacionarne polnilnice v primerjavi s polnilniki na krovu (angl. “on-board charger”) so številne:
– ne nahaja se na krovu letala in ni podrejena predpisom, ki so povezani z najvišjo dovoljeno maso, zaradi česar je mogoče izdelati polnilnico z visoko močjo. Posledično se letalo napolni hitreje. Hitro polnjenje je zaželeno predvsem v letalskih šolah, ki želijo maksimizirati dnevne čase letenja;
– lahko jo uporablja več odjemalcev. Na primer več klubov si lahko na letališču deli isto polnilnico za električna letala;
– odporna je na vremenske vplive in zato primerna za zunanjo uporabo;
– nudi prijaznejšo uporabniško izkušnjo, saj uporabniku daje jasna navodila o postopku priklopa in kasnejšem odklopu električnega letala od polnilnice;
– zaradi precejšnje dolžine kril in s tem povezanimi težavami pri parkiranju letala ima stacionarna polnilnica daljše polnilne kable.
Konec letošnjega avgusta so v podjetju Pipistrel električno polnilnico slavnostno zagnali in z njo napolnili električno letalo Alpha Electro. »Električna polnilnica se trenutno uporablja za polnjenje vseh električnih letal iz serijske proizvodnje podjetja Pipistrel. Je polno opremljena in služi tudi kot demonstrator polnilnic za njihovo kasnejšo serijsko proizvodnjo,« je trenutno stanje električne polnilnice razkril Aljaž Pelicon, inženir iz podjetja Pipistrel in delovni mentor v projektu.
V razvojnem oddelku Pipistrela bodo na polnilnici opravili še nekaj izboljšav, nato sledi testiranje na Slovenskem inštitutu za kakovost in meroslovje (SIQ) in pridobivanje certifikata CE, ki dokazuje, da je izdelek ocenjen in izpolnjuje vse zahteve EU glede varnosti ter varovanja zdravja in okolja. Po pridobljenem certifikatu bo polnilnica na poti v serijsko proizvodnjo. »Veseli me, da sem bila del projekta, ki ima pozitiven družbeni in okoljski učinek. Prepričana sem, da bo z leti vplival na boljše življenje ljudi in posledično znižal onesnaženost planeta,« je še dodala asist. dr. Čokova.
Pri projektu je sodelovalo osem študentov Univerze v Ljubljani:
Tine Černač, Andraž Papež, Erik Rojec, Jaka Križ in Luka Šparovec (Fakulteta za strojništvo);
Rok Grmek in Jaka Kordež (Fakulteta za računalništvo in informatiko);
Roberta Cetina (Akademija za likovno umetnosti in oblikovanje).
