Po vseh spremembah, ki so v zadnjem času doletele študentsko delo, smo se o tej aktualni tematiki pogovarjali s Sašo Praček, vodjo marketinga pri e-Študentskem servisu, ŠS, d. o. o., ki ima poslovalnice po več mestih po Sloveniji.
Glede na vse spremembe, ki se zadnje čase vrtijo okrog študentskega dela, nas zanima, ali je del za študente v primerjavi z leti poprej manj/več in za koliko približno?
„Od leta 2008 dalje beležimo več kot 50-odstotni padec ponudbe prostih del. V primerjavi s časom pred desetimi leti je padec več kot 60 %, kar je posledica tako recesije kot podražitve študentskega dela in drugačne ureditve študentskega dela kot pred desetletjem. V letu 2012, ko je bil sprejet ZUJF (Zakon o uravnoteženju javnih financ), je pri 11-odstotni podražitvi obseg padel za 21 %. Glede na to, da se s 1. februarjem obeta 7-odstotna podražitev za delodajalce, prvič pa bodo obdavčitev občutili tudi študenti in dijaki, težko napovemo, kakšen bo upad sedaj, lahko pa je tudi do 50 %.“
Kaj pa povpraševanje po delu s strani študentov, se kaj pozna vpliv splošne krize, je povpraševanj po delu več?
„Mladi po delu še vedno povprašujejo v približno enakem obsegu kot nekaj let nazaj.“
Kakšne so povprečne tarife danes in morda primerjava z leti poprej?
„Urne postavke že kar nekaj let ostajajo približno na istem nivoju. Lažja fizična dela so plačana od 3,90 EUR/h. Pri težjih fizičnih delih urne postavke dosežejo tudi 7 EUR/h, npr. selitve. Za lažja administrativna dela se postavke gibljejo od 4 EUR/h dalje, pri zelo zahtevnih delih pa je plačilo tudi 5,50 EUR/h. Za prodajo se gibljejo urne postavke med 3,90 EUR/h in 4,40 EUR/h, pogosto podjetja plačajo tudi do 7 EUR/h, odvisno od zahtevnosti, znanja, ki ga študent potrebuje, za uspešno delo študentom dodajo še odstotke od prodaje. Promocije so plačane zelo različno. Urne postavke se začnejo pri 4,60 EUR/h, bolje so plačane promocije med vikendi in v nočnih urah. Za strokovna dela so urne postavke zelo različne, glede na težavnost dela in zahtevana znanja. Pogosto so študenti plačani po projektih in ne po urah. Povprečna urna postavka za gostinska dela se giblje od 4,40 EUR/h dalje.
Kar 20 % vseh del je plačanih po učinku, se pravi ne z urno postavko (na anketo, na kos, od prodaje, po projektu). Pri teh delih je značilno, da lahko uspešen študent zasluži občutno več kot 5 EUR/h.
Najbolj so plačana strokovna dela, ki zahtevajo teoretično znanje in izkušnje, opravljajo pa jih študenti višjih letnikov pred zaključkom študija. Najmanj so plačana enostavna dela, kjer predhodno znanje in izkušnje niso potrebne. Povprečna urna postavka znaša 4,5 EUR/h, najvišje so postavke v osrednjeslovenski regiji, najnižje v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji. Nekatera dela so plačana tudi glede na učinek, to je delo v prodaji ali na projekt.“
Za kakšna dela študentje najraje poprimejo in ali se tudi tu kaj spreminja z leti poprej?
„Največ ponudbe s strani delodajalcev je za trženje in anketiranje, prodajo in delo s strankami, fizična dela, promocije, poučevanje in prevajanje, gostinska dela. Dekleta najbolj zanimajo administrativna dela, promocije, prodaja, delo hostese pa tudi lažja dela, kot so pakiranje, deklariranje, lepljenje. Fantje največ povprašujejo po dobro plačanih kratkotrajnih delih, npr. selitvah, po delu na računalniku in delu v proizvodnji.
Študente višjih letnikov in absolvente bolj zanimajo dela, ki so povezana s smerjo študija oziroma s področjem dela, na katerem se želijo zaposliti. Mladi se namreč vse bolj zavedajo, da je potrebno za zvečanje zaposljivosti po zaključku študija svoje teoretično znanje nadgraditi s prakso. Ponavadi gre za postopen proces, saj na začetku študija več ali manj opravljajo kratkotrajna, nezahtevna dela, ki niso nujno povezana s smerjo oziroma vrsto študija, kasneje, v končni fazi šolanja, pa je pomembno, da so dela bolj usmerjena na področje študija, strokovnejša in povezana z vsebino, pridobljeno na teoretičnem nivoju.
Tako študent znanje prenese v prakso, se spozna s kolektivom, usvoji delovni proces, pridobi praktične izkušnje … Na drugi strani podjetje dobi svežo delovno silo, ki se je pripravljena učiti, spoznavati svoje delovno okolje in doprinesti pozitivne učinke k razvoju podjetja. Ob medsebojnem zadovoljstvu obeh strani ni več razloga iskati nov kader, ampak zaposliti preverjenega. To dejstvo je potrdila tudi raziskava Ninamedia 2010, po kateri več kot 60 % mladih po zaključku študija dobi prvo zaposlitev v podjetju, kjer so opravljali študentsko delo. Vedno večji pomen izkušenj, ki jih mladi pridobijo s študentskim delom, se kaže tudi v tem, da že 40 % delodajalcev zahteva ob prijavi za študentsko delo potrdilo o izkušnjah. Pridobivanje delovnih izkušenj je pomembno, kar potrjuje tudi mednarodno priznana oganizacija The International Labour Organization (Mednarodna organizacija dela) kot najvišja inštitucija s področja zaposlovanja na svetu. ILO je namreč storitev „Moje izkušnje“, ki omogoča beleženje vseh delovnih izkušenj, pridobljenih v času študija, nagradil z naslovom druge najboljše prakse na področju zaposlovanja mladih na področju Evrope in centralne Azije in ugotovil, da e-Študentski servis ustvarja zelo pomembno povezavo med študenti in zaposlovalci.“
