Namen varuha študentovih pravic je varovanje pravic ter pomoč in podpora študentom, ki se znajdejo v zagati, jim približati ŠOU v Ljubljani ter omogočiti aktivno sodelovanje pri razvoju organizacije. Varuh študentovih pravic je oseba, na katero se študentje lahko obrnejo, ko se znajdejo v slepi ulici in ne znajo več naprej. Nanj se študentje lahko obrnejo, ko menijo, da jim je bila kršena katera izmed pravic, ki se nanašajo na status študenta. Varuh ne more kaznovati kršitelja pravic ali ga prisiliti v drugačno ravnanje, ne more svetovati v zvezi s pravicami, ki niso vezane na status študenta ter posredovati, če primer že obravnava študentski svet, zavod ali organ ŠOU v Ljubljani. Vesel bo tudi vaših predlogov in pobud, ki ne smejo biti žaljive, nerealne in težko izvedljive, biti pa morajo v skladu s statutom in z drugimi akti ŠOU v Ljubljani.
Pogovarjali smo se z aktualno varuhinjo študentovih pravic, Majo Hercog.
S kakšnimi težavami in problemi se obračajo na vas študentje?
„Najpogosteje se name obračajo z vprašanji in s težavami, ki so neposredno povezane s samim študijem oziroma študijskim procesom. Po navadi gre za nerazumevanje pravilnikov fakultet ali nestrinjanje z njimi, pogosto pa jih zanimajo tudi njihove pravice v položaju, v katerem so se znašli – na primer v času nosečnosti, zdravstvenih težav, v primeru slabega socialnega položaja, izgubi statusa študenta in podobno.“
Katere pravice so najpogosteje kršene?
„Večina vprašanj se ne nanaša direktno na kršenje pravic posameznikov. Pogosto gre za postopke in pravilnike ali ocene, ki se študentom zdijo nepravične. Prav tako se študentje velikokrat znajdejo v zagati, ko se v pogosto dolgih in birokratsko zapletenih postopkih preprosto izgubijo oziroma ne vedo, kako naprej – na primer pri pridobivanju štipendij. Ne gre torej konkretno za kršenje nekih pravic, bolj za stisko, ki je sami ne znajo rešiti in zato poiščejo pomoč.“
Kateri so najpomembnejši problemi, ki jih zaznate in bi jih bilo potrebno najprej rešiti?
„Vsakemu študentu je njegov problem najpomembnejši, zato sleherno vprašanje obravnavam z veliko mero resnosti in želje po iskanju optimalne rešitve. Študentom tako vedno odgovorim oziroma pomagam pri iskanju rešitev ali pa jih napotim na pristojne organe in institucije, ki jim lahko še bolje pomagajo.“
Ali menite, da imajo študentje na voljo dovolj institucij, ki jim pomagajo, to pomoč dobijo, ko jo potrebujejo ali je nanjo potrebno (pre)dolgo čakati?
„Mislim, da je študentom na voljo veliko možnosti, ki bi jih lahko izkoristili pri iskanju pomoči, vendar zanje pogosto ne vedo in se jih zato tudi ne poslužujejo. Ne poznajo niti študentskega sveta lastne fakultete, kaj šele ostalih možnosti, ki jih ponujajo druge institucije, organi ali zavodi. Tukaj je naloga varuha študentovih pravic, da jih seznani z vsemi možnostmi in tako predstavlja osebo, ki študentu priskoči na pomoč s konkretnimi nasveti ali pa z iskanjem pomoči kje drugje. Varuh torej predstavlja nekakšno stično točko, ki študenta, ne glede na to kakšno težavo ima, usmeri na pravo pot.“
Se študentje obračajo na vas tudi s kakšnimi zanimivimi pobudami in predlogi?
„Do sedaj sem prejela le nekaj pobud, veliko večji delež je študentov, ki se na varuha obračajo z vprašanji in s težavami. Seveda so vedno dobrodošle in zaželene tudi pobude ter predlogi.“
Kakšni se vam zdijo študentje pri nas na splošno?
„Menim, da so študentje pri nas precej pasivni. Pogosto slišim, da imajo veliko idej in predlogov, kako izboljšati življenje študentov in sam študij, vendar so se le redki pripravljeni resnično angažirati in v želji po spremembah kaj za to tudi storiti. Prehitro se vdajo v usodo in pogosto tudi nekritično vrednotijo trenutno stanje. Sama zelo cenim proaktivnost in verjamem, da se med študenti skriva veliko dobrih idej, ki pa jih morajo odločneje izražati, predvsem pa jih morajo začeti tudi aktivno uresničevati.“
Bi jim še kaj svetovali?
„Študentom bi svetovala predvsem, naj bodo v času študija kar se da vedoželjni in naj izkoristijo študentski čas za preizkušanje različnih dejavnosti in aktivno raziskovanje še nepoznanih področij. Pri tem pa naj ne pozabijo na zadostno mero kritičnosti in dejstvo, da se morajo vseskozi postavljati zase in za svoje pravice.“
Varuhinjo lahko kontaktirate preko elektronske pošte varuh@sou-lj.si ali se osebno oglasite v času uradnih ur na Vojkovi 63 v Ljubljani (3. nadstropje).
