Denar je sveta vladar. To je danes objektivno dejstvo, ki se mu ni moč izogniti. Četudi nam denar, seveda ne in tudi ne sme pomeni vsega, je kljub temu nek pogoj brez katerega ne gre niti v svetu, prav tako pa tudi ne gre za slehernega študenta.
Zaradi tega je smiselno nekaj pozornosti nameniti finančnemu opismenjevanju. Čeprav za enkrat ne vidimo nobene potrebe po varčevanju, ker nam štipendija, milostno naklonjena žepnina staršev ali težko prigarani denar zadošča za kritje trenutnih potreb. Pa vendar je nujno razmišljati dolgoročno – denar za avto, lastno stanovanje, družino in nenazadnje, čeprav se sliši morda čudno, denar za pokojnino (državnim pokojninam se namreč slabo piše – vse manj je namreč zaposlenih, katerim se od bruto plače precejšen del nameni za financiranje pokojninskih skladov, iz katerih se financirajo državne pokojnine). Tveganju, da bi ostali brez pokojnine v jeseni življenja se lahko izognemo tako, da za financiranje poskrbimo kar sami. Največ lahko v ta namen storimo z varčevanjem. Zato smo se vam odločili predstaviti nekaj oblik varčevanja.
Teh nam je sicer na voljo kar precej.
Najbolj poznano je t.i. varčevanje v nogavici, kar pomeni, da denar hranimo kar pri sebi. To nam daje občutek finančne varnosti, dostopnosti denarja pa tudi stalne vrednosti le-tega (predvsem v smislu, da je vedno na njem zapisana enaka številka). Prav zadnji pa je žal varljiv (številka se sicer praviloma ne spreminja, spreminja pa se vrednost denarja), saj nam pri tem lahko in zelo verjetno ponagaja inflacija – ta povzroči, da je naš denar vreden vedno manj.
Druga možnost so banke. Banke nam jamčijo izplačilo sredstev na računih, ki jih imamo pri njih odprte in kamor se stekajo naši prihodki. Vendar pa se denar, shranjen na tekočih računih, ne plemeniti. Če smo se pripravljeni denarju odreči za daljši, čas npr. za pol leta, leto, nam banka ponudi možnost vezave denarnih vlog. To pomeni, da se za ta čas odrečemo razpolaganju z denarjem, banka pa nam izplača nekoliko višje obresti.
Poleg banke se lahko danes poslužujemo še vzajemnih skladov.
To so družbe, v katerih so zaposleni finančni strokovnjaki, ki investirajo denar naložbenika. Investicijska področja vzajemnih skladov so različna, od njih je odvisna tudi višina dobička in gotovost izplačila.
Bolj tvegane naložbe so na primer v sklade, kjer se večinoma investira v delnice – obstaja možnost visokih donosov, ki pa niso zagotovljeni. Vse je odvisno od stanja na borzi. Manj tvegane so naložbe v vzajemne sklade, ki investirajo večinoma usmerjen v obveznice. Obveznica je vrednostni papir, ki ga izda npr. država in jamči izplačilo fiksne obrestne mere, opredeljene z obveznico. Razlika med obveznicami in delnicami je torej v tem, da pri delnicah donos ni vnaprej opredeljen niti zajamčen in da imajo lastniki delnic pravico do udeležbe pri dobičku podjetja. Udeležbe pri dobičku podjetja pa ni pri vzajemnih skladih, ampak le pri samostojnem lastništvu delnic. Finančni strokovnjaki pa seveda za svoje usluge tudi nekaj zaračunajo, in sicer predvsem letno upravljavsko provizijo, prav tako pa moramo mi upoštevati tudi strošek vstopne provizije. Potrebno pa se je zavedati, da tveganje, da bi dobili manj denarja, vedno obstaja in sicer je pri vzajemnih večje kot pri banki. Zato se pred vplačilom v vzajemni sklad posvetujte o možnostih in tveganjih s finančnim strokovnjakom.
Naslednja možnost je samostojno ukvarjanje z delnicami, obveznicami. Priporočljivo je za tiste, ki imajo več denarja, več časa ter nekaj izkušenj
Obstajajo še t.i. fondpolice, tj. kombinacija življenjskega zavarovanja z varčevanjem v vzajemnih skladih. Denar se vplačuje v fond določeno dobo, npr. 30 let, po preteku te dobe pa zavarovanec prejema rento do konca življenja. Fondpolica ima tudi funkcije klasičnega zavarovanja, saj nam ob poškodbah pripada določena vsota.
Zelo pomembna pa je nenazadnje t.i. razpršenost premoženja.
S pregovorom ,ne stavi vse na enega konja’ jo lahko slikovito ponazorimo, pomeni pa to, da je večja možnost za večji dobiček (oz. na drugi strani za manjšo izgubo), če imamo naše prihranke investirane na več mestih.
Že v študentskih letih je torej pomembno razmišljati o varčevanju, pa naj bo za neko dobrino, nepremičnino ali pokojnino.
S tem člankom sicer niso bile izčrpane vse možnosti varčevanja, upamo pa, da vas bo vzpodbudil k razmišljanju o odgovornem načrtovanju vaše prihodnosti.
Blaž Božnar
