Napovedani vladni varčevalni ukrepi in racionalizacija ob rebalansu državnega proračuna bodo prizadeli tudi študente. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) je prejelo za 13 odstotkov manj sredstev, kar je največ med vsemi …
… ministrstvi.
Največje zmanjšanje bo poleg v osnovnem tudi v visokem šolstvu, pri slednjem za kar 18 odstotkov manj. Minister dr. Žiga Turk pravi, da so pri racionalizaciji upoštevali mednarodne standarde in priporočila Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Vendar Turk poudarja, da se kakovost izobraževanja ne bo znižala. Mu lahko verjamemo?
Za začetek: izjava MIZKŠ o varčevalnih ukrepih
Dr. Žiga Turk je kot predstavnik MIZKŠ na novinarski konferenci predstavil varčevalne ukrepe na področju izobraževanja, znanosti, kulture in športa. Poudaril je, da se ne sme znižati kakovost šole in ne poslabšati položaj družin, predvsem najrevnejših.
Poleg horizontalnih ukrepov, ki zajemajo celoten javni sektor, so zelo pomembni vertikalni ukrepi, ki se nanašajo na posamezne resorje in področja. Po ministrovih besedah se nam je v času let »debelih krav«, v času upada generacij, kljub nižji rodnosti vseeno povečalo število učiteljev na račun večanja normativov in dodajanja pedagoških in nepedagoških delovnih mest. Zanimiv je podatek, ki ga je podal, da je leta 1970 bil v povprečju eden učitelj na 21 učencev, leta 1990 eden na 15, leta 2010 pa eden na 9,3 učenca.
Iz različnih vzrokov se je vpis na univerze večal, dodatno so zaposlovali profesorje, večali so število programov, skupine pa so se manjšale, kar je spet povečalo število zaposlenih. Na področju znanosti je posebej izpostavil zelo visok delež zaposlenih v inštitutih in javnih zavodih, kar financira država. Velika škoda je, da niso zaposleni v gospodarstvu in ne prinašajo dodane vrednosti v gospodarstvu.
Med ukrepi, ki se nanašajo na študente, je navedel ukinitev splošne subvencije za prehrano v času počitnic, ki bo ostala v veljavi le za socialno ogrožene, združevali bodo kapacitete študentskih domov. Kot je omenil, bodo odprli možnost, da visokošolski zavod sam določi obveznosti zaposlenih, kar naj bi imelo za posledico, da namesto veliko programov z malo študenti, ki terjajo veliko delovnih mest profesorjev, uvedejo raje bolj optimalne programe. (Povzeto po izjavi na novinarski konferenci, dne 30. 3. 2012.)
Kaj pravijo na Univerzi v Ljubljani?
Organi Univerze v Ljubljani (Senat UL, Upravni odbor UL, Študentski svet UL, Kolegij dekanov UL) so po skupni seji dne 19. 4. 2012 do omenjenih ukrepov MIZKŠ kritični.
Najprej poudarjajo, da je »znanje javno dobro, visoko šolstvo je javna odgovornost. Temeljni vlogi visokošolskega izobraževanja v družbi sta predvsem krepitev in opolnomočenje državljanov za osebni razvoj, poklicno kariero in aktivno državljanstvo ter za duhovni, socialni, umetniški in kulturni ter ekonomski razvoj skupnosti. Visokošolsko izobraževanje je za Republiko Slovenijo prednostno, še posebej v sedanjem zahtevnem obdobju svetovne gospodarske krize.«
Univerza v Ljubljani je zato nad trenutnimi načrti in ukrepi države na področju visokega šolstva, znanosti in umetnosti zaskrbljena. Ukrepi so v fazi, ko izpolnjujemo zahteve sprememb zakonodaje iz let 2004 in 2008 in zaključujemo transformacijo visokošolskega sistema, še posebej nesprejemljivi. Študenti, ki zaključujejo prvo stopnjo in želijo nadaljevati študij na drugi stopnji, potrebujejo bistveno povečanje števila študijskih mest. Zato je prekinitev transformacije do študijskega procesa in študentov nekorektna.
Sprejeti finančni načrt so pripravljeni dodatno zmanjšati za dogovorjeno znižanje stroškov dela, materialnih stroškov in investicij. Ostale postavke pa morajo biti financirane do take mere, da ne bi povzročile trajne in nepopravljive škode za Univerzo v Ljubljani, visokošolski sistem in za državo kot celoto. Zato pozivajo Vlado Republike Slovenije, da jih kot partnerja vključi v skupno iskanje rešitev.
(Povzeto po izjavi za javnost dne 19. 4. 2012.)
Rektor Pejovnik se zavzema za nadaljevanje študija na drugi stopnji
Rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, je v pismu ministru Turku poudaril, »da je odgovornost Univerze v Ljubljani, da kot največja in najstarejša univerza v Sloveniji kakovostno izobražuje pomemben delež slovenskih študentov na vseh stopnjah in s tem pripomore k socialnemu, kulturnemu, ekonomskemu in tehnološkemu razvoju države.« Študentom je treba skladno s predpisi in zakonsko zavezo, da država izpolni zahteve bolonjske deklaracije in evropskih visokošolskih reform, ponuditi možnost nadaljevanja študija na 2. stopnji ter pridobitev izobrazbe. Če študentom ne bodo omogočili nadaljevanja študija na drugi stopnji, ne bodo dosegli niti ravni prejšnje univerzitetne izobrazbe, kar pomeni splošno družbeno škodo, ki jo kot rektor ne more dopustiti.
Študentje se bojijo, da bi postal študij privilegij bogatih
Študentje iz Študentskega sveta UL poudarjajo, da so se na Univerzo v Ljubljani vpisali v prepričanju, da bo država vzdrževala kakovost Univerze, ki je mnogo let daleč najboljša univerza v Sloveniji. Napovedani vladni varčevalni ukrepi bi resno prizadeli kakovost in dostopnost študija ter zamajali stabilnost javnih univerz.
Bojijo se, da bi morali zaradi novih finančnih bremen študij opustiti, problematično je tudi krčenje študijskih programov, ukinjanje določenih smeri in splošen padec kvalitete, kar bi uničilo večletna prizadevanja bolonjske reforme. Dodatno zmanjšanje sredstev za raziskovalno dejavnost bi onemogočilo številne diplome, preprečilo doktorski študij ter omejevalo poglabljanje znanja študentov.
Z vladno regulacijo števila financiranih vpisnih mest ter morebitno uvedbo šolnin bi mnogim preprečili dostop do znanja in boljšega življenja. Ena izmed možnih posledic je študij v tujini. Beg možganov pa vemo, kam vodi. Predlagani ukrepi vlade so za študente zato nesprejemljivi.
(Povzeto po izjavi za javnost Študentskega sveta UL z dne 18. 4. 2012.)
Ukrepi in posledice za študente:
– ukinitev subvencije za prehrano v poletnih mesecih (julij, avgust): omogočeno naj bi bilo le socialno najšibkejšim študentom,
– študentsko delo: povečanje koncesijske dajatve na delo študentov s 14 odstotkov na 25 odstotkov in znižanje deleža sredstev, ki ga prejemajo študentske organizacije in posredovalci dela, s 4,5 na 3 odstotke,
– šolnine in dvig vpisnih stroškov: vlada bi z ukrepi posegla tudi na področje šolnin, kjer se omenja možnost uvedbe odloženih šolnin,
– zmanjšanje razpisanih študijskih programov na 1. bolonjski stopnji,
– obvezno linearno upokojevanje profesorjev in drugi ukrepi.
Ksenija Gider
In kaj menijo študentje?
Predvsem o tem zelo neradi govorijo. O splošni situaciji radi razpravljajo, o svojih lastnih problemih in situaciji pa ne.
Mitja, 21 let, Ekonomska fakulteta
Pravi, da ima štipendijo, ki mu zadostuje za sproti. S tem denarjem si kupi bone, torej porabi za prehrano, prevoz (mesečno karto za LPP), kaj malega pa mu ostane za kakšno pijačo. Opaža, da veliko študentov zapravi veliko denarja za pijačo, torej denar »vržejo stran«. Živi doma pri starših in zato drugih stroškov nima. Ostalo mu prispevajo zaenkrat uspešno starši, če ima možnost, pa si kaj zasluži preko študentskega servisa.
Taja, 22 let, Pravna fakulteta
Poleg štipendije tudi dela in si vse stroške rednega študija krije sama, od stanovanja, prehrane do oblačil, študijskih stroškov. V redkih primerih se obrne na starše. Vendar poleg rednega študija ostane malo časa za delo, zato dela priložnostno in denar porabi za počitnice. Varčuje, kjer se le da: na prevozu v Ljubljano, vendar je treba tudi obiskati domače. Najbolj jo skrbi nadaljevanje študija, sicer pa si po študentskih izmenjavah želi nadaljevanje študija v tujini.
Larisa, 21 let, Ekonomska fakulteta
Njej predstavlja največji strošek najemnina študentskega stanovanja in vožnja domov ob koncu tedna. Veliko hrane si prinese od doma, na ta način nekaj privarčuje. Štipendijo ima nizko, razliko ji zaenkrat krijejo starši, vendar zaradi več otrok v družini noče biti njihovo breme, zato tudi ona, če le ima možnost, poišče kakšno študentsko delo. Trenutno razmišlja, da se bo po končanju študija na prvi stopnji zaposlila, in ko se finančno malo opomore, nadaljevala študij.
Jernej, 23 let, Pedagoška fakulteta
Tudi on prejema štipendijo, del stroškov mu krijejo starši (bivanje v študentskem domu in bone za prehrano). Ne zdi se mu prav, da nekaterim študentom starši dajejo denar, ki ga študenti pustijo na zabavah, izpitov ne naredijo in se po dveh zapravljenih letih vrnejo domov brez vsega. Država bi morala po njegovem mnenju dati veliko več na bodoče intelektualce in nosilce razvoja, ne pa da ohranja nekatere posameznike, ki že tako imajo vsega preveč. Najbolj ga skrbi zaposlitev, saj ima veliko starejših prijateljev, ki so brez zaposlitve ali delajo čisto nekaj drugega, za kar so se izobraževali, in za zelo nizke zaslužke.
Kaj o varčevanju menijo na ŠOS?
Predsednik ŠOS Mitja Urbanc
1. Kaj menite o ukrepih in racionalizaciji, ki se nanaša na študente?
ŠOS se je do predlogov varčevalnih ukrepov, ki zadevajo študentsko problematiko, opredelila kot odgovorna organizacija, ki se zaveda tako pomena splošnega varčevanja v teh kriznih časih kot tudi resnosti položaja ene od socialno najšibkejših skupin državljanov – študentov, katerim prinaša finančno negotovost. Pripravili smo temeljite analize, kaj ti ukrepi prinašajo študentom na vseh področjih: prehrana, študijski programi, štipendiranje, študentsko delo, … V dialogu z resornimi ministrstvi smo zagovarjali posamezne protiukrepe, ki so bili v pretežni meri upoštevani v končnem predlogu zakona.
2. Kateri izmed ukrepov se vam zdi najbolj problematičen in zakaj?
Že v začetku smo se na ŠOS zedinili, da so vsi posamezni ukrepi enako pomembni in da se bomo v pogajanjih z vladno stranjo do njih opredelili zgolj celostno. Od tega nismo odstopili.
3. Kaj menite o fiktivnih vpisih študentov? Še pred desetletjem je bilo tega veliko. Obstaja kakšna analiza, kolikšen je odstotek takšnih študentov, in morda primerjava z leti prej. Kako rešiti ta problem in zakaj je sploh do tega prišlo?
V ŠOS se zavedamo problema vpisa t. i. fiktivnih študentov. Zato smo pristojno ministrstvo pozvali k uvedbi enotne evidence vpisa v sklopu sistema e-VŠ in tudi k vključitvi višjih strokovnih (in kasneje tudi srednjih) šol v ta sistem. To bi omogočilo boljši pregled nad visokošolskim in višješolskim izobraževanjem in hkrati pomembno prispevalo k reševanju problematike t. i. fiktivnih študentov. Sredstva, ki so zdaj namenjena za njihovo koriščenje pravic, ki izhajajo iz statusa študenta ali dijaka, bi lahko porabili za investicijo v aktivno politiko zaposlovanja mladih in tem mladim namesto statusa študenta raje omogočili zaposlitev, ki si jo želijo.
4. Ali menite, da ostaja naše višje in visoko šolstvo dovolj dostopno vsem, ki želijo študirati, ali nas to morda vodi v visoke šolnine in postaja študij vse bolj privilegij bogatih?
Ker gre za zelo občutljivo in pomembno problematiko, kot so spremembe in racionalizacija v celotnem terciarnem izobraževanju, ŠOS predlaga širšo javno razpravo. V ŠOS menimo, da mora biti prav socialna dimenzija oz. dostopnost in kakovost visokega šolstva vedno tisto izhodišče, iz katerega izhajajo druge sistemske spremembe. Uvedba šolnin, ki se v teh dneh pojavlja kot realna grožnja, za študente pomeni preveliko finančno breme in konec koncev kršitev njihovih ustavnih pravic.
5. Kaj pa neskladje med stroko diplomantov in dejanskimi potrebami delodajalcev? Še vedno je veliko brezposelnih družboslovcev, ekonomistov, pa vendar so ti programi še vedno zelo številčni.
Ob tem želimo poudariti, da se v ŠOS ves čas zavzemamo za prilagajanje števila vpisnih mest glede na potencialne možnosti za nadaljnjo zaposlitev. Hkrati pa poudarjamo, da je potrebno ohraniti prakso, da se dijak odloči za študij, ki ga veseli, in zavezati univerze z odgovornostjo, da razpisujejo programe s številom vpisnih mest, katerih diplomanti so po zaključku študija dejansko zaposljivi. Vse prevečkrat se namreč dogaja, da se dijake na informativnih dnevih zavaja s podatki o visoki zaposljivosti. V ŠOS pozivamo pristojne univerze in resorno ministrstvo – MIZKŠ, da čim prej opravijo analize zaposljivosti diplomantov, s katerimi bodo lahko bodočim študentom posredovali točne in korektne informacije o zaposljivosti diplomantov posameznih študijskih programov.
6. Bo izobraževanje na 1. in 2. bolonjski stopnji še naprej brezplačno ali menite, da se nam v roku recimo 5 let tudi tu obetajo spremembe?
ŠOS si bo tudi v prihodnje brez dvoma prizadevala za univerzalno pravico do izobrazbe oz. šolanja, kar pomeni, da bo nasprotovala kakršnikoli dodatni finančni obremenitvi študentov ne glede na njihov socialni položaj.
7. Pa še vaše mnenje o linearnem upokojevanju profesorjev, nekateri predlagajo ocenjevanje profesorjev. Kaj o tem menite vi?
Kot smo že večkrat poudarili, ŠOS poziva univerze, naj v prihodnje več pozornosti namenijo rezultatom študentskih anket, s katerimi se ocenjuje kakovost pedagoškega procesa in pedagoge. Prepričani smo, da morajo pedagoški proces voditi in izvajati čimbolj kakovostni pedagoški kadri, ki rezultate svojega znanstvenega dela sproti prelivajo v študijski proces. Odločitev o upokojevanju profesorjev je v pristojnosti univerz, ne ŠOS.
8. Številni mladi, katerih starši prejemajo podpovprečne plače ali so te nesigurne (niso zaposleni za nedoločen čas ali so brezposelni), so v dilemi, ali naj se njihov otrok po končani srednji šoli čimprej zaposli in nadaljuje študij npr. na daljavo in zanj plača (drago) šolnino ali naj se družina še bolj odreče vsemu in ga spodbuja, da študij redno konča. Če živi v kraju šolanja, to ni tako velik problem, študentom iz najbolj oddaljenih koncev Slovenije pa je že kar velik. Kaj o tem menite vi?
Univerzalna pravica do izobrazbe je dana z Ustavo RS. Gre torej za ustavno pravico in ne privilegij premožnejših. Izbira študija mora temeljiti na suvereni odločitvi posameznika, da se svobodno odloči za študij, ki ga veseli in ki mu hkrati daje večje možnosti za zaposlitev po končanem študiju. Zaposljivosti mladih diplomantov bomo v bodoče namenjali še več pozornosti, saj so statistični podatki o njihovi brezposelnosti doma in tudi drugje v svetu alarmantni. Ob tem velja poudariti, da si študentje svoj socialni položaj lahko izboljšajo že v času študija s študentskim delom in hkrati pridobijo pomembne delovne izkušnje za prihodnost. Sklenjene kompromisne rešitve med ŠOS in MIZKŠ ter MDDSZ glede predlaganih varčevalnih ukrepov v celoti upoštevajo zgoraj navedene prioritete.
Ksenija Gider
