V času, ko Slovenijo pesti gospodarska kriza, se vse več mladih odloča za selitev tujino. Po podatkih statističnega urada se je v letu 2012 iz Slovenije odselilo 8200 državljanov, največ po osamosvojitvi.
Izseliti se je pripravljena skoraj tretjina vprašanih
V raziskavi Mladina 2013 je 9,9 odstotka vprašanih mladih odgovorila, da so se v veliki meri pripravljeni izseliti iz države, 22,1 odstotka pa, da “nekoliko”. Pri 25,8 odstotka vprašanih je ta pripravljenost zelo majhna, pri 42,3-odstotnem deležu pa je sploh ni. Tisti, ki so izrazili pripravljenost na izselitev, so kot želeni cilj najpogosteje navajali Avstrijo, ZDA in Nemčijo.
Kot pojasnjuje soavtor raziskave Mladina 2013, Rudi Klanjšek z oddelka za sociologijo mariborske filozofske fakultete, se slovenski mladi diplomanti bolj ozirajo za priložnostmi zunaj meja, ker so v Sloveniji možnosti zaposlovanja omejene.
Enak trend je po njegovih besedah tudi v drugih državah članicah EU, denimo v Španiji. “Tudi slovenski mladi postajajo bolj evropski. Slovenija je bila v preteklosti precej zaprta vase, nove generacije pa spoznavajo, da svet obstaja tudi zunaj meja,” še pravi Klanjšek.
Mladi si želijo iz Slovenije zlasti iz ekonomskih razlogov. Med tistimi, ki so izrazili namen oditi, jih je ekonomske razloge navedlo kar 77 odstotkov. Med njimi so prevladovali moški, stari od 24 do 27 let.
Težava, ko je mlad človek prisiljen oditi s trebuhom za kruhom
Podpredsednica za avtonomijo v Mladinskem svetu Slovenije (MSS) Nina Milenković Kikelj pravi, da pri izseljevanju iz Slovenije ne gre več le za beg možganov, temveč za beg delovne sile, za pot s trebuhom za kruhom. “MSS ne vidi težav takrat, ko nekdo želi iti v tujino, temveč takrat, ko mora iti zaradi zaslužka,” pravi.
Mobilnost in nabiranje znanja v tujini sama po sebi nista slaba, saj se mladi po izteku vključenosti npr. v program Erasmus vrnejo s konkurenčnim znanjem, pravi. A tisti, ki gredo v tujino s trebuhom za kruhom, se ne vrnejo več v domovino, opozarja.
Izseljevanje intelektualcev nacionalna škoda in primanjkljaj
Večina odseljenih državljanov oz. 62 odstotkov si je za svoje novo prebivališče izbrala katero od držav EU – največ oz. 3500 jih je odšlo v Nemčijo in Avstrijo. Približno 500 jih je odšlo v Švico, 450 v Severno ali Srednjo Ameriko, nekaj več kot 200 pa v Avstralijo ali drugam v Oceanijo.
Skoraj vsak drugi odseljeni slovenski državljan je bil star od 25 do 45 let. 22 odstotkov odseljenih slovenskih državljanov je imelo najmanj višješolsko izobrazbo, polovica jih je imela srednješolsko, 28 odstotkov pa največ osnovnošolsko izobrazbo.
Z vidika nacionalne rabe javnega denarja oziroma družbenih vlaganj v intelektualni potencial izseljevanje intelektualcev pomeni “nacionalno škodo in primanjkljaj”, pravi Ema Perme z ministrstva za izobraževanje.
Na ministrstvu poskusno preverjajo različne ukrepe, s katerimi spodbujajo večjo prožnost razmišljanja in podjetnosti pri učencih, dijakih in odraslih. Poudarjajo tudi inovativne pristope in uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije.
