Že od nekdaj je tako, da ambicioznost (predvsem) mlade žene v tujino.
Včasih je bil razlog za selitev golo preživetje in upanje na boljše življenje v tujini, danes pa je razlog večinoma želja po dodatnem izobraževanju, spoznavanju drugih držav in podobno (čeprav se tudi ekonomski vidik v današnjih negotovih časih vedno bolj postavlja v ospredje).
Določen čas preživet na izobraževalni ustanovi ali na strokovni praksi v tujini je dejansko že skoraj nujnost za mladega izobraženca. Prinaša namreč koristi na mnogih področjih. Seveda je ta zapis le nekakšen razmislek o teh koristih, saj je bivanje v tujini za vsakega posameznika, in koristi, ki jih s tem pridobi, njegova individualna izkušnja.
Že kratkotrajno bivanje v tujini, npr. udeležba na strokovni poletni šoli, kjer študent pride v družbo drugih motiviranih mladih ljudi, lahko pomaga k razširitvi miselnega okvirja, ki mu ga predstavlja domače okolje. Slednje je lahko zanj celo destimulativno, saj je resnici na ljubo to včasih tako, da ga prej odvrača od kariernih ambicij in študija ter ga bolj usmerja v ležernost in zabavo. Slednje seveda tudi na poletnih šolah ne manjka, vendar pa hkrati tam vse poteka bolj v skladu z načelom združevanja prijetnega s koristnim, saj pomeni dodatno utrjevanje vezi med udeleženci, po možnosti bodočimi kolegi strokovnjaki iz različnih držav. Tako nam bivanje v tujini omogoča navezo koristnih, seveda pa tudi prijetnih stikov. Nemogoče je vnaprej predvideti, v kaj se lahko ti stiki razvijejo – morda nam bodo nasveti kolegov prišli prav na kasnejšem potovanju po njihovi državi, lahko pa se seveda na drugi strani stik razvije v povsem drugo, še neprimerno prijetnejšo smer – mnogi v tujini najdejo ljubezen svojega življenja ali pa vsaj kvalitetno (nemara tudi romantično) avanturo.
Bivanje v tujini pomaga tudi k spoznanju, da je za uspeh potrebna delavnost, komunikativnost, dobro znanje tujih jezikov. Slednjih se seveda najbolje naučimo ravno v tujini, z vsakdanjim kontaktom s tujim jezikom. To je nekako v skladu z reklom, da se plavati pač najbolje naučiš v vodi. Seveda je zelo koristno že prejšnje poznavanje jezika, predvsem slovničnih pravil, vendar pa se znanje jezika najbolje izmojstri z njegovo vsakdanjo uporabo v realnih situacijah. Če bivamo v tujini sami, smo v to tudi prisiljeni. Resnica je namreč, da se ljudje veliko stvari lotevamo po liniji najmanjšega odpora in določeno stvar naredimo šele, ko smo v to prisiljeni. Če nam ne bo preostalo drugega, kot govoriti tuji jezik, ga bomo pač morali uporabljati, ob tem pa se ga bomo tudi naučili.
Seveda pa strokovno izpopolnjevanje ali v delo v tujini (lahko) predstavlja tudi določeno referenco za zaposlitev ali pa se posameznik v tujini celo zaposli. Z vidika Slovenije kot skupnosti je neizmerna škoda, da je zaradi neprimernega odnosa politike do mlade generacije za vedno več sposobnih in izobraženih ljudi edina možnost za realizacijo njihovih potencialov (če že ne celo za dostojno materialno eksistenco) trajen odhod v tujino. Škoda ni le moralna in prihodnja, ampak tudi dejanska in sedanja, saj so bila za izobraževalni proces teh mladih skozi leta seveda namenjena proračunska sredstva, bodisi za šolanje ali štipendiranje.
V tujini so delodajalci pogosto veseli, da k njim pride (že) dobro izobražen strokovnjak, ne da bi oni v njegovo izobrazbo (že) kakor koli investirali. Tako so pogosto strokovnjaki šele v tujini deležni ustreznih pogojev za razvoj svoje kariere in ustrezne zaposlitve. Da smo prišli tako daleč, da mladi svojo edino priložnost vidijo v tujini, res ni bilo potrebno. Sedaj se bo resno potrebno vprašati o prioritetah. Kot družba imamo vse znanje, sposobnosti, da bi bila Slovenija (bolj) uspešna država. Upati gre, da bo tudi v političnih krogih kmalu prisotno ustrezno razumevanje, kako ravnati s svojim človeškim potencialom in kje bi morale biti prioritete Slovenije, ki zahtevajo ustrezno finančno podporo. Do takrat pa jih bo treba na to glasno opozarjati!
Danes je torej dejstvo – ne glede na to, ali greste v tujino s trebuhom za kruhom ali po izkušnje, tega verjetno ne boste obžalovali!
Blaž Božnar
