Epidemija se nadaljuje, izobraževanje na daljavo tudi. Kaj to pomeni za študente, ki sicer bivajo v študentskih domovih? Če jih je do tega tedna v njih lahko prebivala vsaj peščica, so se vrata študentskih domov zaradi popolne zapore države spet trdno zaprla, ne ozirajoč se na posledice za veliko večino stanovalcev, ki nimajo kam. V Ljubljani pa razmere v študentskih domovih slabšajo še velikopotezne, nepremišljene odločitve uprave, ki namerava med drugim v vse domove namestiti varnostnike in ukiniti študentska dežurstva.
»Tomaž Pečnik, grobar študenta«
Študentska stanovanjska problematika med epidemijo ostaja pozabljena tema in je bila do zdaj le redko nagovorjena v medijih. Toda neomajna brezbrižnost do potreb in težav stanovalcev ter zaostrovanje nadzora bivanja s strani uprave javnega zavoda Študentskih domov Ljubljana (ŠDL) in direktorja Tomaža Pečnika, o katerem smo že pisali, so sodu izbile dno. Nezadovoljstvo študentov stanovalcev ŠDL je v teh dneh doseglo vrelišče.
Že slab mesec na pobudo civilne iniciative MI SMO ŠDL, ki je nastala s ciljem izboljšanja bivanjskih razmer za študente, potekajo številne akcije v znak upora nepremišljenim potezam uprave ŠDL. Iniciativa, ki jo podpirajo tudi druge študentske organizacije, poziva vse študente k aktivnem izražanju mnenja o problematiki, s čimer želijo doseči, da bi uprava ŠDL končno prisluhnila glasu stanovalcev. Ob tem poudarjajo, da »smo mi študentje razlog za obstoj javnega zavoda Študentski dom Ljubljana ter da smo mi tisti, ki ga v veliki večini financiramo.« S svojim imenom želijo vzbuditi v študentih zavest, da ponotranjijo moč besed, ki v zadnjem tednu na gosto odzvanjajo po socialnih omrežjih in z balkonov študentskih domov: »Mi študentje smo ŠDL, ne pa uprava!« Več o zahtevah iniciative, katere člani ostajajo anonimni, si lahko prebereš na njihovi spletni strani.
»Študent, zbudi se!«
Tako so Facebook skupino, ki jo je ustanovila iniciativa, in Instagram profil @domobol preplavile fotografije transparentov, ki izražajo nestrinjanje s skorajda avtoritarnimi odločitvami uprave ŠDL. Stanovalci vseh študentskih domov širom Ljubljane so s svojih balkonov spustili rjuhe in plakate, ki so jih opremili z domiselnimi, a še kako zgovornimi napisi, kot so »Študentska soba, ne KLETKA!«, »Študent trpi, uprava molči«, »Domov ne damo, študent, zbudi se!« in podobni. Ta »kolektivni protest« pa je očitno zmotil upravo, saj so transparenti na svojih mestih zdržali manj kot en dan – uprava je poslala varnostnike (ki bodo po odločitvi uprave odslej konstantno prisotni v domovih), da so jih odstranili.
Odločno proti upravi
Ta poteza pa je le še podžgala ogorčenje in jezo stanovalcev, ki so s tem dobili jasen odgovor, da uprava ni pripravljena na dialog. Protestne akcije so se zato še bolj intenzivno nadaljevale tudi ta teden: študentje so izobešali nove in nove transparente (tudi drugod po Ljubljani) in s kredami porisali asfaltne površine pred domovi s protestnimi sporočili. Teh zaenkrat še niso odstranili.
Poleg tega pa je iniciativa MI SMO ŠDL v sredo, 31. 3., pred upravo ŠDL organizirala tudi tiskovno konferenco, ki so jo prenašali v živo na družabnih omrežjih. Na konferenci, kjer je bilo govora o trenutnih razmerah v študentskih domovih, so sodelovala tudi druge študentske organizacije in predstavniki študentov ter stanovalcev, med njimi Lista demokratičnega študentstva. Boj študentk in študentov proti nedemokratičnim potezam uprave ŠDL so podprli tudi Mladi za podnebno pravičnost.
Oglasila pa se je tudi Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU), ki je svojo zaskrbljenost nad razmerami v Študentskih domovih Ljubljana izrazila v izjavi za javnost. Zdi se, da trmasto molči le še uprava ŠDL.
Novinar
